Jedro

Iz 62. člena URS ne izhaja, da bi morala sodišča v postopku stranki tudi v pisni komunikaciji omogočiti uporabo jezika, ki ga stranka razume. Ker je od stranke mogoče zahtevati, da sama poskrbi za prevod pisnih vlog, ki jih naslavlja na sodišče, je od nje mogoče zahtevati, da sama poskrbi tudi za prevod sodnih pisanj, ki jih prejme od sodišča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožnikovo pritožbo zoper sodbo prvostopenjskega sodišča I U 1454/2011-23 z dne 1. 2. 2012. 2. Tožnik v pritožbi, ki jo vlaga zaradi kršitve procesnega oziroma materialnega zakona, navaja, da mu je bila navedena prvostopenjska sodba vročena v slovenskem jeziku, ki pa ga kot državljan Hrvaške ne razume. Ker sodbe sodišča prve stopnje ni prejel v jeziku, ki ga razume, tudi ni razumel pravnega pouka sodišča, v katerem je navedeno, da lahko pritožbo vloži le oseba, ki ima pravniški državni izpit. Glede na določbo 8. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ) bi moral tožnik kot prosilec za mednarodno zaščito prejeti odločitev pristojnega organa v jeziku, ki ga razume. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in šteje tožnikovo pritožbo za pravočasno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Vrhovno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje.

5. Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko dejanja v postopku s pritožbo opravlja stranka samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi, št. U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/08), ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS. Po določbi četrtega odstavka 86. člena ZPP sme pravdna dejanja v postopku opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če imata opravljen pravniški državni izpit. Glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe ZPP. Po določbi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožba ni dovoljena, če jo vloži oseba, ki ni imela te pravice.

6. Ker je pritožnik sam vložil pritožbo in ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima. Na podlagi 336. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Zato je po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko pritožnika ni pozivalo k dopolnitvi pritožbe, da bi lahko izkazal sposobnost za njeno vložitev, ampak je njegovo pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.

7. Pritožnik se v svoji pritožbi sklicuje na določbo 8. člena ZMZ. Po četrti alineji tega člena ZMZ se vsakemu prosilcu za mednarodno zaščito zagotavlja procesno jamstvo, da bo prejel pisno odločitev pristojnega organa v najkrajšem možnem času, in sicer v jeziku, ki ga razume. Iz določbe 3. točke 3. člena ZMZ (opredelitev pojmov) izhaja, da v ZMZ pojem „pristojni organ“ pomeni le „ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, ki po tem zakonu vodi postopke (mednarodne zaščite) na prvi stopnji“. Ker ZMZ o uporabi jezika v sodnih pisanjih nima posebnih določb, se za le-te v sodnih postopkih glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporabljajo določbe ZPP.

8. Po določbi 103. člena ZPP se vabila, odločbe in druga sodna pisanja pošiljajo strankam in drugim udeležencem v postopku v jeziku, ki je v uradni rabi pri sodišču. Iz te določbe ZPP pa po presoji Vrhovnega sodišča izhaja, da sodišča niso dolžna zagotavljati prevodov vabil, odločb in drugih sodnih pisanj v tuje jezike. Podlaga za tako določbo je dana v določbi 11. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS), po kateri je uradni jezik v Sloveniji slovenščina, in v 62. členu URS, po katerem ima vsakdo pravico, da pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti ter v postopkih pred državnimi in drugimi organi, ki opravljajo javno službo, uporablja svoj jezik in pisavo na način, ki ga določi zakon. Za obravnavani primer se glede jezika uporablja ZPP, saj niti ZMZ niti ZUS-1 glede uporabe jezika v upravnem sporu nimata posebnih določb. Iz 62. člena URS izhaja zahteva, da se pred sodiščem vsakomur omogoči, da spremlja (ustni) postopek v jeziku, ki ga razume, kar predpostavlja ustrezno prevajanje na narokih. Iz 62. člena URS pa ne izhaja, da bi morala sodišča v postopku stranki tudi v pisni komunikaciji omogočiti uporabo jezika, ki ga stranka razume. Ker je od stranke mogoče zahtevati, da sama poskrbi za prevod pisnih vlog, ki jih naslavlja na sodišče, je od nje mogoče zahtevati, da sama poskrbi tudi za prevod sodnih pisanj, ki jih prejme od sodišča. Enako stališče je sprejelo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije v sklepu Up-1378/06 z dne 20. 5. 2008 in odločbi z dne U-I-50/08, Up-2177/08 z dne 26. 3. 2009 (zadeva mednarodne zaščite).

9. Poleg navedenega je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje pritožniku glede na njegova vprašanja v zvezi s pravnim poukom o pritožbi zoper sodno odločbo še dodatno pojasnilo, kdo lahko vloži pritožbo. Kot izhaja iz predloženega sodnega spisa, je pritožnik na sodišče prve stopnje po vročitvi navedene sodbe sodišča prve stopnje naslovil dva dopisa. V dopisu z dne 20. 2. 2012 (ki ga je sodišče prejelo 29. 2. 2012) pritožnik navaja, da je prejel sodbo sodišča z dne 1. 2. 2012. Kot je razumel, pritožbe ne more vložiti osebno, temveč le po pooblaščencu. Sodišče sprašuje, če to drži. Sodišče prve stopnje mu je z dopisom z dne 29. 2. 2012 odgovorilo, da je vložitev pritožbe mogoča le po osebi, ki je opravila pravniški državni izpit, ali po osebi, ki je imenovana za svetovalca za begunce. V dopisu z dne 3. 3. 2012 (naslovljenem na sodnika B.B.) pa pritožnik navaja, da ni zadovoljen s sodnikovim odgovorom. Ne potrebuje pooblaščenca in jim (pooblaščencem) ne zaupa. Sodišče prve stopnje mu je na ta dopis odgovorilo dne 7. 3. 2012 in ga ponovno opozorilo na posledico, če pritožba ne bo vložena na način, kot je naveden v pravnem pouku in kot mu je bilo v dopisu z dne 29. 2. 2012 pojasnjeno. Po podatkih spisov sta mu bila oba odgovora sodišča prve stopnje (z dne 29. 2. in 7. 3. 2012), ki se nanašata na razlago pravnega pouka izpodbijane sodbe, pravilno vročena, kar je razvidno iz lastnoročno podpisanih povratnic, ki sta pripeti k obema dopisoma sodišča prve stopnje.

10. Glede na navedeno so pritožbeni ugovori neutemeljeni, odločitev sodišča prve stopnje pa je po presoji Vrhovnega sodišča pravilna.

11. Vrhovno sodišče je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, ker niso podani razlogi, zaradi katerih se sklep lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (76. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1).