Jedro

ZPPreb v 4. odstavku 8. člena določa, se da v primeru, če posameznik nima prijavljenega stalnega prebivališča, po določbah ZPPreb pa ga tudi ni mogoče prijaviti, za njegovo stalno prebivališče šteje naslov organa ali organizacije, kjer dobiva pomoč v materialni obliki, če na območju pristojnega organa tudi dejansko živi. V takšnem primeru gre za zakonsko prebivališče, ki je namenjeno izključno registraciji posameznika v določenem naselju, ne pomeni pa dejanske nastanitve na naslovu organa ali organizacije. Zato je v konkretnem primeru, ko ima tožnica naslov na naslovu določenega Centra za socialno delo, potrebno ugotoviti, ali je ta naslov tudi sicer naslov za vročanje. Ker sodišče prve stopnje tega ni ugotovilo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo.

2. Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega oziroma procesnega prava. Navaja, da je prvostopno sodišče tožbo zavrglo potem, ko je predlog za zavrženje tožbe podala tožena stranka v svojem odgovoru na tožbo. Pri tem tožnici ni dalo nobene možnosti, da bi se do vprašanja pravočasnosti tožbe in glede tega, kdaj ji je bila odločba z dne 12. 7. 2013 vročena. Prvostopno sodišče je odgovor na tožbo tožene stranke tožnici oziroma njenemu pooblaščencu vročilo skupaj z izpodbijanim sklepom. Opozarja, da sodišče prve stopnje tudi nepravilno uporablja določilo 37.a člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami, v nadaljevanju: ZUPJS). Meni, da določba 37.a člena ZUPJS ne velja za vročanje odločb, s katero se odloča o pritožbi stranke. Nadalje navaja, da tožnica sploh nima hišnega predalčnika, s katerim bi ji kdorkoli lahko pustil kakršnokoli odločbo. Sploh pa nima hišnega predalčnika na naslovu A. 5, B.. Na tem naslovu deluje Center za socialno delo. S tem, ko je Center za socialno delo B. tožnici vročal odločbo ministrstva tako, da jo je pustil v svojem lastnem hišnem predalčniku, je tožnici onemogočil kakršnokoli uveljavitev sodnega varstva zoper svojo odločbo. Takšnemu postopanju državnega organa v sodnem postopku sodišče ne sme nuditi opore oziroma ga opravičiti s sklepom. Način vročitve, kot ga je opravil Center za socialno delo B. je nezakonit in neustaven. Vztraja, da je tožnica tožbo vložila v 30-dnevnem roku dne 29. 4. 2015, potem, ko je bila 30. 3. 2015 s strani Centra za socialno delo B. odločba vročena njenemu pooblaščencu.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sama odločitev pa je najmanj preuranjena.

5. Sodno varstvo pravic se po prvem odstavku 72. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1) lahko uveljavi v roku 30 dni od vročitve odločbe izdane na drugi stopnji.

6. Skladno s prvim odstavkom 37.a člena ZUPJS se odločba, s katero se odloči o pravici po tem zakonu, vroča z dostavo v hišni predalčnik in se šteje, da je vročitev opravljena 21 dan od dneva odpreme. Dan odpreme se na odločbi tudi označi. 7. O pravici po ZUPJS se odloči tako s prvostopno odločbo, kakor tudi z dokončno odločbo. Zato takšna določba glede vročanja, velja tudi v pritožbenem postopku pri vročanju drugostopne odločbe in ne zgolj pri vročanju prvostopne odločbe, za kar se zavzema pritožba.

8. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje na podlagi datuma o odpremi navedenem na odločbi ugotovilo, da je bila dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 18. 6. 2013 tožnici odposlana 21. 6. 2013. Glede na ugotovljen datum odpreme je štelo, da je bila citirana odločba tožnici vročena 12. 7. 2013, to je 21 dan od njene odpreme. Takšna odločitev pa je v obravnavanem primeru najmanj preuranjena, saj je vprašanje, ali je sodišče prve stopnje 21 dan po odpremi odločbe lahko štelo odločbo za vročeno.

9. V konkretnem primeru je namreč v zvezi z vročanjem citirane odločbe vprašanje, ali ima tožnica na naslovu A. 5, B. hišni predalčnik. V kolikor tožnica na tem naslovu hišnega predalčnika nima, je potrebno ugotoviti, ali tožnica na tem naslovu prejema pošto, kakšno pošto in na kakšen način se ji vroča ter kdo ji pošto vroča in ali zato veljajo kakšna pravila. Izrecno pa je potrebno ugotoviti, na kakšen način in kdaj je bila tožnici vročena odločba št. ... z dne 18. 6. 2013, ki jo tožnica v tem postopku izpodbija (in ne odločba z dne 12. 7. 2013 kot navaja pritožba) oziroma ali je bila puščena v hišnem predalčniku, ta pa ima naravo hišnega predalčnika. Fikcija o vročitvi iz 37.a člena ZUPJS lahko velja le v primeru, če je odločba dostavljena v hišni predalčnik.

10. Zakon o prijavi prebivališča (Ur. l. RS, št. 9/2001 s spremembami, v nadaljevanju: ZPPreb) v četrtem odstavku 8. člena določa, da če posameznik nima prijavljenega stalnega prebivališča, po določbah ZPPreb pa ga tudi ni mogoče prijaviti, se za njegovo stalno prebivališče šteje naslov organa ali organizacije, kjer dobiva pomoč v materialni obliki, če na območju pristojnega organa tudi dejansko živi. Pristojni organ mora pred prijavo stalnega prebivališča pridobiti pisno soglasje organa ali organizacije, ki posamezniku daje pomoč. Če organ ali organizacija ne da pisnega soglasja, pristojni organ posameznika stalno prijavi na naslovu tistega organa ali organizacije, ki je posamezniku dal zadnji pomoč.

11. V takšnem primeru gre za zakonsko prebivališče, ki je namenjeno izključno registraciji posameznika v določenem naselju, ne pomeni pa dejanske nastanitve na naslovu organa ali organizacije. Zato je v primeru, kakršen je tožničin, ko ima naslov A. 5, B., to je naslov Centra za socialno delo B., potrebno ugotoviti, ali je ta naslov tudi sicer naslov za vročanje.

12. V novem postopku bo sodišče prve stopnje razčistilo vsa sporna vprašanja in v ta namen zaslišalo pristojnega delavca Centra za socialno delo B. in eventuelno pridobilo dokumentacijo o vročitvi in pravila o vročanju, če ta obstajajo. V primeru, da za tožnico obstoji predalčnik primerljiv s hišnim predalčnikom, velja odločba za vročeno 21. dan od njene odpreme (tak pravni pouk je vsebovala tudi odločba tožene stranke z dne 18. 6. 2013). V nasprotnem primeru pa z dnem dejanske vročitve.

13. Po tako dopolnjenem postopku bo sodišče prve stopnje lahko presodilo, ali je tožba vložena 29. 4. 2015, s katero tožnica izpodbija dokončno odločbo tožene stranke z dne 18. 6. 2013, pravočasna ali ne. Pritožba sicer navaja, da je Center za socialno delo B. vročil odločbo (ne pa katero) tožničinemu pooblaščencu dne 30. 3. 2015, za kar pa ni predložil nobenih dokazov. Zato bo sodišče v novem postopku razčistilo tudi to vprašanje.

14. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožničini pritožbi ugodilo in v skladu s 3. točko 365. člena v zvezi s 355. členom ZPP razveljavilo izpodbijani sklep ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.