Posredovanje dokumentacije upravnega postopka delovnemu telesu Državnega zbora Republike Slovenije

Datum

20.11.2024

Številka

07120-1/2024/397

Kategorije

Posredovanje osebnih podatkov, Pridobivanje OP iz zbirk, Uradni postopki

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da je Komisija za nadzor javnih financ (komisija) sprejela sklep, s katerim je pozvala Ministrstvo za finance (MF), da ji posreduje konkretno odločbo Urada Republike Slovenije za nadzor proračuna (UNP) ter vso dokumentacijo v zvezi s to zadevo. Zaradi realizacije sklepa komisije vas zanima, ali je MF komisiji zavezano posredovati odločbo UNP ter vso dokumentacijo v zvezi s to zadevo ob upoštevanju dejstva, da pritožbeni postopek še ni končan, ter so akti upravnega postopka do nastopa pravnomočnosti varovani podatki oziroma ali gre za obstoj zakonske izjeme po 6. členu ZDIJZ.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Skladno s 45. členom Poslovnika DZ je ministrstvo dolžno posredovati zahtevane podatke in posamezne dokumente delovnemu telesu DZ, če so izpolnjeni pogoji iz te določbe. IP pa v mnenju ne more presojati niti, ali so ti pogoji v konkretnem primeru izpolnjeni niti, ali je spoštovano načelo najmanjšega obsega podatkov.

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da v nobenem primeru ni pristojen za odločanje o tem, do katerih dokumentov, podatkov ali informacij je upravičeno delovno telo Državnega zbora (DZ), niti za presojo skladnosti zahteve za posredovanje osebnih podatkov z načelom sorazmernosti. Prav tako se IP ni pristojen opredeljevati do aktivnih nadzornih postopkov, ki jih delovno telo DZ vodi.

Kot že sami navajate, 45. člen Poslovnik državnega zbora (PoDZ-1) določa:

(1) Delovno telo lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od vlade in drugih državnih organov ter javnih zavodov, javnih podjetij in javnih skladov, katerih ustanoviteljica je država, pojasnila in podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju svojih nalog.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko najmanj ena tretjina članov komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb in komisije za nadzor javnih financ, pisno zahteva od vlade, drugih državnih organov, javnih zavodov, javnih podjetij in javnih skladov, katerih ustanoviteljica je država, podatke in posamezne dokumente, ki sodijo v delokrog tega delovnega telesa. Predsednik delovnega telesa je dolžan prejeto zahtevo s podpisi najmanj ene tretjine članov takoj posredovati predstojniku organa oziroma zavoda, podjetja ali sklada.

(3) Vlada, drugi državni organi, javni zavodi, javna podjetja in javni skladi, katerih ustanoviteljica je država so dolžni nemudoma posredovati zahtevane podatke in posamezne dokumente, ki jih zahteva delovno telo iz prvega odstavka tega člena oziroma tretjina njegovih članov iz drugega odstavka tega člena,.

(4) Izvedbo nadzora nad uporabo posebnih oblik, metod in ukrepov pridobivanja podatkov, za katerega je v skladu z zakonom pristojna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, lahko pisno zahteva najmanj ena tretjina članov delovnega telesa. Predsednik tega delovnega telesa mora zagotoviti izvršitev nadzora takoj po prejemu takšne zahteve.

Ta določba torej predstavlja zakonsko pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov (ali dokumentov, ki vsebujejo osebne podatke) delovnemu telesu DZ. Vendar pa IP ni pristojen presojati, ali bi bilo morda takšno posredovanje v nasprotju zakonom (pogoj iz tretjega odstavka 45. člena Poslovnika), saj ste to dolžni kot upravljavec osebnih podatkov presoditi sami. Prav tako ima IP na področju dostopa do informacij javnega značaja pristojnosti pritožbenega organa, zato v mnenju ne more presojati, ali gre v konkretnem primeru za obstoj zakonske izjeme po 6. členu Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ).

IP poudarja, da morajo vsi upravljavci osebnih podatkov (vključno z DZ) upoštevati načelo najmanjšega obsega podatkov iz točke c prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe, kar pomeni, da je dopustno posredovanje le tistih osebnih podatkov, ki so nujno potrebni za dosego zasledovanih ciljev. Kljub temu pa ni pristojen za oceno, ali je posredovanje osebnih podatkov v obsegu, ki ga omenjate, v konkretnem primeru ustrezno, sorazmerno in zakonito. Prav tako IP ni pristojen za širšo presojo zakonitosti dela Komisije za nadzor javnih financ Državnega zbora.

Za konec velja opozoriti, da je tako odgovornost MF kot komisije, da vsak v okviru svojih nalog zagotovita skladnost z zakonodajo, vključno z varstvom osebnih podatkov, ter da pri obdelavi in posredovanju osebnih podatkov upoštevata vse zakonske omejitve.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravila

Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka