17. 6. 2024

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložila Nevenka Barkley, Semič, ki jo zastopa Tomaž Urbančič, odvetnik v Domžalah, na seji 17. junija 2024

sklenil:

Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 44/2023 z dne 17. 5. 2023 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. IX Ps 884/2020 z dne 12. 12. 2022 se ne sprejme.

* * *

Senat ustavne pritožbe ni sprejel v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS).

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena v zvezi s petim odstavkom 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednica senata dr. Špelca Mežnar ter člana dr. Matej Accetto in dr. Neža Kogovšek Šalamon. Sklep je sprejel soglasno. Sodnica Kogovšek Šalamon je dala pritrdilno ločeno mnenje.

dr. Špelca Mežnar Predsednica senata

24. 6. 2024

PRITRDILNO LOČENO MNENJE

SODNICE DR. NEŽE KOGOVŠEK ŠALAMON

K SKLEPU ŠT. Up-1603/23 Z DNE 17. 6. 2024

Višina preživnine, upoštevana pri izračunu denarne socialne pomoči družine

V obravnavani zadevi se je kot bistveno zastavilo vprašanje, na kakšen način je treba razlagati 4. točko prvega odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.[1] Ta opredeljuje dohodke, ki se upoštevajo pri izračunu pravic iz javnih sredstev, ti dohodki pa vključujejo preživnine, ki se, kot določa zakon, pri otrocih upoštevajo do višine minimalnega dohodka, ki bi jim pripadal po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke, če ne bi imeli drugih dohodkov. Po 26. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre)[2] minimalni dohodek za otroka, ki ni dodeljen v skupno varstvo in vzgojo, znaša 0,59 osnovnega zneska minimalnega dohodka, kar trenutno v denarju pomeni 286,08 EUR.

Pri obravnavi zadeve se je izkazalo, da lahko prihaja do različnih razlag zakonskih določb, in sicer, da se količnik 0,59 iz 26. člena ZSVarPre uporablja samo za izračun minimalnega dohodka za otroka, ne pa tudi za izračun deleža preživnine. Po stališču ministrstva, pristojnega za socialne zadeve, ki ga je Ustavno sodišče pridobilo v postopku obravnave ustavne pritožbe, se lahko preživnina za otroka v teh primerih upošteva le do višine 286,08 EUR, torej upoštevajoč količnik 0,59 minimalnega dohodka, ki velja za otroke.

V zadevi sodišča v sodbah niso zavzela povsem jasnih in nedvoumnih stališč, kolikšen znesek preživnine je treba upoštevati pri izračunu denarne socialne pomoči,[3] kar vzbuja vprašanja o morebitni arbitrarnosti in (ne)skladnosti sodne presoje z 22. členom Ustave v zvezi s pravico do socialne varnosti iz 50. člena Ustave. V sodbi Višjega delovnega in socialnega sodišča so samo splošne navedbe, da je bila denarna socialna pomoč pravilno odmerjena kot "razlika med seštevkom minimalnih dohodkov, ki pripadajo družinskim članom[,] in lastnih dohodkov družine",[4] sodišče pa ne reče ničesar o količnikih iz 26. člena ZSVarPre. Sodišče se je sklicevalo na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-73/15 z dne 7. 7. 2016, da se v dohodke družine lahko všteva tudi del preživnine otroka, ni pa se dovolj natančno in konkretno opredelilo do navedb ustavne pritožnice o nujnosti upoštevanja le dela preživnine in ni pojasnilo, na kakšen način bi bilo treba na abstraktni ravni izračunati ta del preživnine.[5]

To se v konkretni zadevi sicer ni izkazalo kot usodno, saj je odmerjena preživnina tako nizka (nekaj čez 100 EUR), da ne preseže 0,59 osnovnega zneska minimalnega dohodka, ob višje odmerjeni preživnini pa bi se ta vidik lahko izkazal za relevantnega. Če bi bila preživnina odmerjena v znesku 600,00 EUR, pride do občutne razlike v višini odmerjene socialne pomoči, če i) se upošteva celotna preživnina; ii) če se upošteva višina do zneska minimalnega dohodka za odraslo osebo (količnik 1); ali iii) če se upošteva višina do zneska minimalnega dohodka za otroka (količnik 0,59). Zato ni nepomembno, kakšno je natančno stališče sodišča o načinu izračuna dela preživnine, ki se upošteva pri izračunu materialnega položaja družine, in ali je to stališče skladno z namenom zakonske določbe, kakor jo je opredelil pripravljavec zakona, tj. ministrstvo, pristojno za socialne zadeve.

Glede na navedeno sem kljub opisanim pomislekom lahko glasovala za nesprejem ustavne pritožbe. Ob tem pa želim opozoriti na različne možne razlage navedenih zakonskih določb ter na zgoraj navedene pomanjkljivosti v sodnih odločbah, ki se do teh možnih razlag niso opredelile. Podatkov o tem, ali gre za širši problem ter ali dejansko centri za socialno delo, pristojno ministrstvo in sodišča različno razlagajo navedene zakonske določbe, v javni razpravi ni zaznati. Ustavno sodišče tudi ne obravnava drugih ustavnih pritožb, iz katerih bi bil razviden ta problem. Če pa dejansko obstajajo primeri preživnin, višjih od 286,08 EUR, ki se v celoti in ne zgolj v deležu 0,59 od minimalnega dohodka upoštevajo pri izračunu materialnega položaja družine in izračunu višine socialnovarstvenih prejemkov, je pomembno, da upravičenci na ta problem v pravnih sredstvih opozorijo ter da se sodišča do teh vprašanj natančno opredelijo.

Dr. Neža Kogovšek Šalamon Sodnica

[1]Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 14/13, 99/13, 57/15, 90/15, 88/16, 75/17, 77/18 in 47/19.

[2]Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18 in 73/18.

[3]Glej sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. IX Ps 884/2020 z dne 12. 12. 2022 in sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 44/2023 z dne 17. 5. 2023.

[4]Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 44/2023, 7. točka obrazložitve.

[5]Kar je iz sodb jasno, je le to, da količnika 0,59 ni mogoče uporabiti na način, da bi se pri izračunu materialnega položaja družine kot dohodek upošteval le delež 0,59 od odmerjene preživnine (na primer 59 EUR v primeru preživnine, odmerjene v skupnem znesku 100 EUR). Taka razlaga gotovo ni dopustna in nima podlage v zakonu.