Jedro

Ugotovitev vrednosti predmetov, ki sestavljajo zapuščino ni potrebna vsebina sklepa o dedovanju.

Pogrebni stroški zapustnika oziroma morebitni stroški postavitve nagrobnega spomenika, ki jih navede zapuščinsko sodišče v sklepu o dedovanju, dediče zavezujejo samo v povezavi z odmero sodne takse, ki so jo dolžni plačati.

Izrek

I. Pritožba dedinje A. A. se zavrne in se sklep o dedovanju sodišča prve stopnje potrdi.

II. C. C. in B. B. sama trpita svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju z dne 27. 12. 2019 odločilo: - pod točko I. ugotovilo, da zapuščina zapustnika A. B. obsega 1/2 nepremičnin z ID znakom X. 1330, X. *240, X. 417, X. 418, X. 454/2, X. 473, X. 474, X. 475 in X. 477 v vrednosti 27.130,00 EUR, osebno vozilo znamke Renault Clio, registrska številka Y. v vrednosti 1.000,00 EUR in neizplačane pokojninske prejemke za mesec november 2019 v neugotovljeni višini; da so pogrebni stroški za obnovo nagrobnika znašali 6.000,00 EUR; da čista zapuščina znaša 22.130,00 EUR; da kot zakoniti dediči pridejo v poštev zapustnikova vdova C. C., zapustnikovi hčeri Č. Č. in A. A. ter zapustnikov sin B. B., vsak do 1/4 celote zapuščine; da so se vsi štirje dediči priglasili k dedovanju in sprejeli dedne deleže, Č. Č. pa je svoj dedni delež odstopila ostalim dedičem vsakemu do 1/3; - po točko II. razglasilo kot dediče na podlagi zakona zapustnikovo vdovo C. C., zapustnikovi hčeri Č. Č. in A. A. ter zapustnikovega sina B. B., vsakega do 1/4; - pod točko III. odredilo, da bo po pravnomočnosti tega sklepa se v zemljiški knjigi pri zapustniku solastnih nepremičninah vknjižila lastninska pravica v korist C. C., A. A. in B. B. vsakega do 1/3 solastniškega deleža zapustnika, vsak od teh pa bo do 1/3 upravičen razpolagati tudi z osebnim vozilom Renault Clio in neizplačanimi pokojninskimi prejemki pri ZPIZ.

2. Zoper sklep o dedovanju se je pravočasno pritožila dedinja A. A. V pritožbi je navajala, da sklep o dedovanju izpodbija v treh odločitvah. To je v opredelitvi cene pogrebnih stroškov z nagrobnikom v višini 6.000,00 EUR, ki so ugotovljeni previsoko in nerealno ter zato prosi, da se upošteva stanje stroškov na podlagi podanih računov. Ne strinja se z oceno osebnega vozila Renault Clio, saj je realna cena takšnega vozila na spletu od 1.940,00 EUR in navzgor. Temu se sicer sama odpoveduje za popolno kompenzacijo njenega deleža dejanske cene pogrebnine. Odpoveduje pa se tudi svojemu pripadajočemu deležu na novembrski pokojnini in naj tega prejme mama C. C. 3. Sodediča C. C. in B. B. sta na pritožbo odgovorila, da je pritožnica bila navzoča na zapuščinskem naroku, kjer se je ugotavljala višina pogrebnih stroškov in vrednost osebnega avtomobila, pa ugotovljeni vrednosti ni nasprotovala. Zato se dejstva štejejo kot nesporna. Sicer pa je zapuščinsko sodišče vrednost čiste zapuščine ugotavljalo zgolj zaradi odmere sodnih taks. Izjava glede odpovedi dela pokojnine materi je neupoštevna, ker je dedna izjava nepreklicna. Zato sta dediča predlagala, da se pritožba pritožnice zavrne in da se pritožnici naložijo v povrnitev njuni pritožbeni stroški. Menila sta, da je tožnica s tem, ko je izpodbijala ugotovitve, ki jim na naroku ni nasprotovala in neutemeljeno poskušala spremeniti že podano dedno izjavo, z vložitvijo pritožbe ravnala dolozno. Zato jima je dolžna povrniti njune pritožbene stroške1. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Namen zapuščinskega postopka je, da zapuščinsko sodišče ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam (162. člen Zakona o dedovanju - v nadaljevanju ZD). Zato mora zgolj takšno vsebino, ki jo sicer določneje opredeljuje tudi drugi odstavek 214. člena ZD, vsebovati tudi sklep o dedovanju. Ugotovitev vrednosti predmetov, ki sestavljajo zapuščino zapustnika in ugotovitev višine pogrebnih stroškov in stroškov postavitve nagrobnega spomenika, tako ni potrebna vsebina sklepa o dedovanju. Zapuščinsko sodišče te ugotavlja po prostem preudarku na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga (četrti odstavek 25. člena ZST-1), to pa zgolj zaradi ugotovitve vrednosti čiste zapuščine, ki predstavlja izhodiščno vrednost za odmero sodnih taks dedičem (drugi odstavek 25. člena ZST-1), ki so jih ti dolžni plačati (deseti odstavek 3. člena ZST-1). Pogrebni stroški zapustnika oziroma morebitni stroški postavitve nagrobnega spomenika, ki jih navede zapuščinsko sodišče v sklepu o dedovanju, torej dediče zavezujejo samo v povezavi z odmero sodne takse, ki so jo dolžni plačati, ne pa tudi v medsebojnih razmerjih. Sicer pogrebni stroški predstavljajo dolg zapuščine, ki se deli med dediče v sorazmerju z njihovimi dednimi deleži (četrti odstavek 142. člena ZD), določitev višine pogrebnih stroškov in njihova delitev med dediče pa ni stvar zapuščinskega postopka, ampak stvar dogovora med samimi dediči oziroma v primeru, da takšen ni možen, stvar posebne pravde. Stvar dogovora oziroma v primeru, da tega med dediči ni mogoče doseči, pa stvar drugega (nepravdnega) sodnega postopka, pa je tudi nadaljnja delitev zapuščine med dediči, torej, kako se bodo razdelili posamezni predmeti zapuščine med dediče. 6. Dedič izjave o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine ne more preklicati. Če je bila podana izjava pri njemu povzročena s silo, grožnjo ali z zvijačo, ali če je bila dana v zmoti, lahko dedič zahteva njeno razveljavitev (138. člen ZD). Zato pritožbene navedbe pritožnice, da ″se odpoveduje svojemu deležu na pokojnini, ki ga naj prejme njena mati″ - sodedinja, ki predstavljajo spremembo že podane dedne izjave o sprejemu zapuščine, ne more biti upoštevna.

7. Iz predstavljenega tako izhaja, da so pritožbene trditve pritožnice pravno neupoštevne. Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti samo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s členom 366. ZPP in 163. členom ZD), je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrnilo in sklep o dedovanju sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s členom 163 ZD).

8. Po določbah prvega in tretjega odstavka 174. člena ZD v zapuščinskem postopku vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka. Na predlog ene stranke pa lahko sodišče odloči, da ji mora druga stranka povrniti stroške, katere ji je povzročila z očitno nepoštenim ravnanjem. Iz pritožbeno uveljavljenih pritožbenih razlogov, čeprav so bili ti neutemeljeni, ne izhaja, da vložitev pritožbe pomeni očitno nepošteno ravnanje pritožnice. Zato je pritožbeno sodišče glede na zgoraj navedena zakonska določila odločilo, da pritožbene stroške vloženega odgovora na pritožbo trpita C. C. in B. B. sama.

1 Sodišče prve stopnje je po vloženi pritožbi in odgovoru na pritožbo sicer poskušalo med dediči doseči dogovorno rešitev spornih vprašanj. Ker pri tem ni bilo uspešno, je pritožbo pritožnice predložilo pritožbenemu sodišču v pristojno odločitev.