Jedro

Vrhovno sodišče je v pritožbenem postopku po 357.a členu ZPP vezano na presojo, da sodišče prve stopnje ni obravnavalo tožbenega zahtevka z vidika 30. člena Ustave in da prvostopenjske sodbe zato ni mogoče preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje takšne kršitve ne more odpraviti in namesto sodišča prve stopnje napisati sodbe.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča druge stopnje potrdi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 209.250,64 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v višini 1.953,18 EUR.

2.Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržalo za končno odločbo. Zavzelo je stališče, da sodišče prve stopnje ni obravnavalo očitka tožeče stranke, da je odškodninski zahtevek utemeljen na podlagi 30. člena Ustave, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in sodbe sodišča prve stopnje v tem delu ni mogoče preizkusiti. Ker bi moralo sodišče druge stopnje samo prvič obravnavati elemente odškodninskega zahtevka po 30. členu Ustave, ugotovljene kršitve ne more odpraviti samo, saj bi s takšnim postopanjem kršilo pravila dvostopenjskega sojenja in pravico strank do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Pred sodiščem prve stopnje je bil postopek obravnavan tekoče, šlo je za prvo obravnavo zadeve pred sodiščem druge stopnje in razveljavitev sodbe ne bo povzročila hujše kršitve pravice strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

3.Tožeča stranka (v nadaljevanju pritožnica) je zoper sklep sodišča druge stopnje vložila pritožbo v skladu s 357.a členom ZPP. Navedla je, da sodišče druge stopnje ni ugotovilo napak v smislu nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali neustrezne izvedbe dokaznega postopka, ki bi terjala njegovo dopolnitev. Na podlagi tega niso podane okoliščine, ko bi sodišče prve stopnje odločalo brez ustreznega dokaznega okvira ali ko bi moralo sodišče druge stopnje presojati samostojno pravno celoto, ki pred sodiščem prve stopnje še ni bila predmet obravnave. Kršitev, ki jo je ugotovilo sodišče druge stopnje, bi lahko odpravilo samo. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4.Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo nasprotovala trditvi, da so bila pred sodiščem prve stopnje ugotovljena vsa pravno relevantna dejstva. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Okoliščine, ki utemeljujejo izjemno razveljavitev sodbe, so zlasti tiste, zaradi katerih pritožbena obravnava ne bi predstavljala ustreznega sredstva za zagotavljanje sojenja brez nepotrebnega odlašanja (postopek bi sama zavlekla bolj kot obravnava pred sodiščem prve stopnje ali pa bi bila neekonomična z vidika potrate človeških in/ali finančnih virov). Prav tako je ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje potrebno takrat, ko bi bilo sicer nesorazmerno poseženo v kakšno drugo ustavno pravico, zlasti pravico do pravnega sredstva.

7.Sodišče druge stopnje ni pooblaščeno, da o vprašanjih, ki pomenijo samostojne pravne celote - ki ne v dejanskem in ne v pravnem pogledu niso bile predmet presoje sodišča prve stopnje ter bi zato sodišče druge stopnje moralo pri njih v celoti in prvič ugotoviti celoten konkretni dejanski stan - oblikuje celoten abstraktni dejanski stan in opravi subsumpcijo, sprejme svoja in (zato) neizpodbojna stališča ter nato nanje opre svojo odločitev o utemeljenosti zahtevka. Tako pooblastilo sodišča višje stopnje bi bilo v neskladju z ustavno varovanim bistvom pravice do pritožbe.

8.Okoliščine obravnavanega primera ustrezajo v prejšnjih točkah predstavljenim izhodiščem. Vrhovno sodišče je v pritožbenem postopku po 357.a členu ZPP vezano na presojo, da sodišče prve stopnje ni obravnavalo tožbenega zahtevka z vidika 30. člena Ustave in da prvostopenjske sodbe zato ni mogoče preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje takšne kršitve ne more odpraviti in namesto sodišča prve stopnje napisati sodbe. To pomeni, da obstoji dopusten razlog za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

9.Pritožnica ne more uspeti s pritožbo, v kateri se ukvarja z vsebinskim vidikom odločitve. Zato Vrhovno sodišče ne odgovarja na pritožbene navedbe o domnevno napačnem stališču sodišča druge stopnje glede drugih pravnih podlag odškodninskega zahtevka oziroma glede utemeljenosti njenega tožbenega zahtevka.

10.Vrhovno sodišče je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (četrti odstavek 357.a člena ZPP).

11.Odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom je pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

12.Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Sklep Vrhovnega sodišča RS Cp 4/2020 z dne 22. 5. 2020.

2Betetto N., Novela ZPP-E in postopek pred Vrhovnim sodiščem RS, Pravni letopis, Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2020, str. 25-56.

3Ibid.

4Ibid.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 357a, 357a/2, 357a/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.