Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu pristojno presojati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila. Ne more in ne sme se spuščati v vsebino razmerja med udeležencema.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Izbriše se zaznamba nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 14.11.1991, zemljiškoknjižnega dovolila z dne 23.7.2009, overjenega 16.9.2009, 6. čl. Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (ZPPLPS) in izpiska iz centralnega registra prebivalstva za Z. M. pri nepremičnini z identifikacijsko oznako posameznega dela stavbe, v podvložku št. 4546/14 k.o. S. z označbo 14.E, last S. d.o.o., dovolilo vknjižbo lastninske pravice v korist imetnika Z. M. z EMŠO številko, ki je navedena v izreku tega sklepa do celote. V obrazložitvi je pojasnilo, da je zemljiškoknjižno sodišče prejelo obvestilo izvršilnega sodišča v zadevi In 1, v kateri je upnica D. V. zoper dolžnika Z. M. predlagala izvršbo na nepremičnino, to je stanovanje z oznako 14.E, vpisano v podvložku št. 4546/14 k.o. S. Ker dolžnik pri nepremičnini še ni vpisan kot zemljiškoknjižni lastnik in upnica razpolaga z listinami, na podlagi katerih bi se lahko vpisal, je izvršilnemu sodišču predlagala vpis po uradni dolžnosti v skladu z določbo 168. čl. ZIZ. Zemljiškoknjižno sodišče, ki je o vpisu odločalo po uradni dolžnosti, je vpis dovolilo.

Zoper sklep o vknjižbi lastninske pravice je vložil Z. M. pritožbo. V pritožbi navaja, da je z nepremičnino že razpolagal, saj jo že leta 1999 prodal. To dejstvo je bilo že predmet razpravljanja v pravdni zadevi, ki je tekla med bivšima zakoncema pri Okrožnem sodišču v Kopru pod opr. št. P 1 in se je nanašala na delitev skupnega premoženja. Pravnomočno sodbo pritožnik prilaga in opozarja, da se iz nje lahko sodišče prepriča, da je kot nesporno dejstvo med strankama bila ugotovljena prodaja spornega stanovanja. Prav zaradi tega, ker je stanovanje prodal, je sodišče tudi priznalo upnici obligacijski zahtevek, po katerem ji je dolžan plačati ustrezen delež kupnine, ki jo je prejel za stanovanje. Podlage za vknjižbo lastninske pravice v njegovo korist, zato ni. Že izvršilno sodišče bi moralo predlog upnice na podlagi te sodbe zavrniti. Postopanje upnice ni bilo zakonito, je nedopustno in lahko dejanskemu lastniku povzroči visoko škodo. Upnica je s prikrivanjem nesporno znanih okoliščin prodaje stanovanja v letu 1999 pridobila od pravne naslednice I., ki je v letu 1991 prodala to stanovanje po določbah Stanovanjskega zakona, zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega je bil omogočen vpis v zemljiški knjigi. Dosegla je izdajo nezakonitega sklepa v izvršilni zadevi In 1, s katerim se je izvršba razširila na dodatno izvršilno sredstvo, to je na nepremičnino in sedaj dosegla še vknjižbo lastninske pravice pri tej nepremičnini, čeprav ji je dejansko stanje v zvezi s to nepremičnino znano. Dolžnik je posest stanovanja in ustrezne listine, ki dokazujejo verigo lastništva, prepustil kupcema B. N. in B.. V zemljiški knjigi lastništvo ni bilo vpisano, ker ni bila vzpostavljena etažna lastnina, saj je do vpisa etažne lastnine prišlo šele 21.11.2006. Kot je dolžniku znano niti ta dva kupca nista več lastnika stanovanja, saj sta ga prodala naprej in tudi kasnejši kupec ni predlagal svojega vpisa. Očitno je upnica te okoliščine izkoristila oziroma zlorabila, da bi lahko posegla na nepremičnino, ki ni več v lastni dolžnika. Pogodba med dolžnikom in novim kupcem je bila overjena, odmerjen in plačan je bil davek na promet z nepremičninami. Poseg izvršilnega sodišča na to nepremičnino, katerega prenos lastništva, kljub izostalemu formalnemu vpisu je dolžnik izkazal, pa je nezakonit, saj dolžnik nima več lastninske pravice na tej nepremičnini. Zato predlaga, da se vknjižba lastninske pravice ne dovoli in odredi izbris vseh vpisov, ki so bili izvedeni na tej podlagi.

Udeleženka D. V. je na pritožbo odgovorila in v odgovoru zatrjuje, da ima pravni interes, da se opravi vpis lastninske pravice na dolžnika, saj je predlagala izvršbo na njegovo nepremičnino, ki pa jo je mogoče izpeljati samo, če je dolžnik vpisan kot lastnik. Predlaga, da se dolžnikova pritožba zavrže, saj lastnik nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, ko se vpiše njegova lastninska pravica. Z vpisom je postal lastnik nepremičnine in je zato njegova pritožba nesmiselna. Navedbe o prodaji pa tudi ne vplivajo na vpis njegove lastninske pravice. Če je bila nepremičnina prodana naprej, bo lahko kupec predlagal vpis v zemljiško knjigo na podlagi listin, če z njimi razpolaga. Zato je takšen vpis tudi v korist eventualnih novih kupcev te nepremičnine. Z namenom zavlačevanja izvršilnega postopka in izmikanja plačilu svojih obveznosti, pa ne more uspeti v tem postopku.

Pritožba ni utemeljena iz spodaj navedenih razlogov.

Zemljiškoknjižno sodišče je moralo dovoliti vknjižbo lastninske pravice v korist Z. M., ko je ugotovilo, da so izkazani pogoji za dovolitev vpisa iz drugega odstavka 148. čl. ZZK-1. O vpisu je odločalo po uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki je v konkretni izvršilni zadevi poslalo zemljiški knjigi listine, ki so primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice (4. odst. 168. čl. ZIZ).

Navedbe, na katere opozarja Z. M. v svoji pritožbi, za ta zemljiškoknjižni postopek niso pomembne, ker je zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu pristojno presojati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila (4. odst. 149. čl. ZZK-1). Ne more in ne sme se spuščati v vsebino razmerja med udeležencema. Če je upnica vpis dosegla z zlorabo pravic, bo za ev. škodo dejanskim lastnikom stanovanja, odgovorna. Za zemljiškoknjižni postopek ni pomembno, ali je bila nepremičnina že prodana drugemu, saj bi moral nov kupec poskrbeti za vpis. Vse okoliščine, ki jih navaja pritožba, zato niso pomembne za zemljiškoknjižni postopek, lahko pa se uveljavljajo v izvršilnem postopku. Če je pritožnik nepremičnino, pri kateri je z izpodbijanim sklepom upnica dosegla vpis lastninske pravice v njegovo korist, prodal, lahko osebe, ki so to nepremičnino kupile zato v izvršilnem postopku vložijo ugovor tretjega in preprečijo izvršbo na nepremičnino. Pritožbeno sodišče je iz teh razlogov moralo v tem zemljiškoknjižnem postopku neutemeljeno pritožbo zavrniti po 2. tč. tretjega odstavka 161. čl. ZZK-1 in hkrati dovoliti izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.