Jedro

Za postopke javnih razpisov je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani. Vsem prijaviteljem je namreč zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev, skladno s pogoji razpisa. Uspeh na razpisu pa je odvisen zlasti od ocene oziroma vrednotenja posamezne operacije, glede na vnaprej določena merila. Narava odločanja v tovrstnih zadevah je tako v pretežni meri strokovno tehnična, saj je ocenjevanje projektov po vnaprej predpisanih kriterijih v pristojnosti strokovne komisije.

Ocena vloge tožeče stranke po obeh spornih merilih, dopolnjena z obrazložitvijo v odgovoru na tožbo, je ustrezno argumentirana, ni neskladna z objavljenimi merili javnega razpisa, iz nje pa so tudi razvidna vsa dejstva, ki so vplivala na točkovanje. Na drugi strani tožnica s sklicevanjem na obrazložitev poslovnega načrta ni dokazala, da izpolnjuje pogoje spornih dveh meril. Izpodbijani sklep je obrazložen v zadostni meri, da omogoča sodno presojo njegove zakonitosti, ocenitev meril ostalih vlagateljev pa ne more biti sestavni del izpodbijane odločitve. Tožnica pa se lahko o ocenjevanju vlog po razpisanih merili prepriča z vpogledom v te vloge.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Slovenski podjetniški sklad, tožena stranka v tem upravnem sporu, je z izpodbijanim sklepom, št. S13/00151 z dne 10. 12. 2013 odločil, da se vloga A., d.o.o., ..., ne odobri. Izpodbijani sklep temelji na določbah Javnega razpisa za sofinanciranje nove tehnološke opreme v letih 2013-2014 (v nadaljevanju javni razpis) in ugotovitvi, da je stranka 5. 9. 2013 vložila prošnjo za dodelitev sofinanciranja nove tehnološke opreme. Po merilih je bila operacija stranke ocenjena s 67 od 100 možnih točk, prag števila točk nad katerim je bilo odobreno sofinanciranje, pa je 80 ali več točk. Ker je skupna vrednost pričakovanega sofinanciranja operacij, ki so dosegle prag 60 točk, presegla razpoložljiva sredstva, so bila sredstva razporejena glede na višino doseženih točk in so imele prednost pri dodelitvi sredstev operacije, ki so dosegle višje število točk. 2. Vloga je bila ocenjena na podlagi 7 meril. Pri vsakem merilu je bilo dodeljeno ustrezno število točk, seštevek posameznih ocen pa predstavlja skupno oceno doseženih točk. Tako je stranka pri merilu „Uvajanje sodobne tehnologije v povezavi z novimi ali temeljito izboljšanimi proizvodi - storitvami“ dosegla 15 točk, pri merilu „Inovativnost v povezavi z operacijo“, pa ji je bilo dodeljeno 10 točk. Pri merilu „Vpliv operacije na konkurenčnost podjetja - povečanje dodane vrednosti na zaposlenega“ je bilo stranki dodeljenih 10 točk, pri merilu „Razvojni učinki operacije v gospodarsko manj razvitih regijah“ pa 6 točk. Pri merilu „Neposredna prodaja izven trga Republike Slovenije“ je prejela 6 točk; pri merilu „Tržna naravnanost v povezavi z operacijo“ 10 točk; ter pri merilu „Vpliv operacije na okolje“ 10 točk. 3. Tožnica v tožbi odločitvi oporeka in navaja, da bi pri merilu pod zaporedno številko 1 (Uvajanje sodobne tehnologije v povezavi z novimi ali temeljito izboljšanimi proizvodi/storitvami) morala prejeti 25 točk. Iz poslovnega načrta je namreč razvidno, da želi tožnica z nakupom nove tehnološke opreme uvesti linijo lastnih idej in razvoja, ki pomeni spremembo proizvodnega procesa. Prav tako gre za novo tehnološko linijo, ki bo omogočala izdelavo najzahtevnejših komponent na principu hibridne izdelave kontaktov, ki predstavlja najnovejši dosežek na tem področju, zato ni točna ugotovitev tožene stranke, da investicija ne predstavlja nove tehnološke linije in povezanih postrojenj. Da je trditev tožnice točna dokazuje opis novih tehnoloških in informacijskih rešitev v poslovnem načrtu, ki jih je tožnica v tožbi v celoti povzela in pojasnila, da je iz poslovnega načrta razvidno, da gre za novo tehnološko in informacijsko rešitev, saj je v njem natančno opisano računalniško kontroliranje prek centralne procesne enote in s kamero na orodjih samih.

4. Višje število točk bi morala doseči tudi pri merilu 2. „Inovativnost v zvezi z operacijo“, in sicer 17 ali 20 točk. Že iz vloge je razvidno, da gre za temeljito izboljšanje in nove proizvode/storitve, ki so rezultati lastnega razvoja. Iz poslovnega načrta je razvidno, da gre za novo tehnološko rešitev, ki pomeni združitev vseh proizvodnih postopkov v enovit proizvodni proces, ki se izvaja v eni liniji in na eni lokaciji in da gre za plod lastnega razvoja.

5. V nadaljevanju navaja, da je dosegla zadostno število točk (67) za pridobitev sredstev. Pristojni organ ni upošteval splošnega načela enakosti pred zakonom, ki vključuje tudi pravico do obrazloženosti odločbe. Iz obrazložitve namreč ni razvidno, ali so bile vloge drugih vlagateljev, ki so dosegli 80 ali več točk, točkovane primerljivo z vlogo tožeče stranke. Ker je v zadevi ključnega pomena ocenitev ostalih vlagateljev, tožeča stranka meni, da bi ta ocenitev morala izhajati iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Ker odločba takšne vsebine nima, je ni mogoče preizkusiti. Prav tako iz izpodbijane obrazložitve ni razvidno, na podlagi česa se je komisija odločila, da nova tehnološka oprema nima posebnih informacijskih rešitev, ter na podlagi česa je razvidno, da se uvajajo tehnološke rešitve, ki niso rezultat lastnega razvoja. Predlaga spremembo izpodbijanega akta tako, da se vlogi tožeče stranke ugodi in da se ji povrnejo stroški postopka, oziroma podrejeno, da sodišče o zadevi odloči samo.

6. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, kjer podrobno pojasnjuje dodelitev spornih točk in v celoti zavrača tožbene navedbe, da bi bila tožnica upravičena do višjega števila točk. Sodišču predlaga zavrnitev tožbe in povrnitev stroškov postopka.

K I. točki izreka:

7. Tožba ni utemeljena.

8. V obravnavani zadevi tožnica izpodbija sklep, s katerim je tožena stranka odločila, da se ne odobri njena vloga za dodelitev državne pomoči na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje nove tehnološke opreme v letih 2013-2014. Ker gre pri odločanju o zadevah, ki se nanašajo na postopke javnega razpisa za javno pravno stvar in ne za odločanje o pravicah tožeče stranke, je presoja zakonitosti izpodbijanega akta (tako sodba Upravnega sodišča U 693/2003, U 1104/2003, I U 1514/2010, I U 1507/2011) zadržana in usmerjena v presojo spoštovanja pravil Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) o celovitosti, zadostni natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih razlogov za ocenitev. Tako za obrazložitev odločbe zadošča, da je iz nje razvidno število točk po posameznem merilu ter kratko podana obrazložitev glede ključnih poudarkov, ki so vplivali na točkovanje oziroma oceno (sodba III U 385/2009). Če je s tega vidika izpodbijana odločba zakonita, potem se sodišče ne spušča v natančno presojo izpolnjevanja dejanskih kriterijev po posameznih merilih, temveč pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje. Odločitev tožene stranke odpravi le v primeru, če je dejanska argumentacija očitno nerazumna (sodba I U 1514/2010).

9. Za navedene postopke je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani. Vsem prijaviteljem na razpis je namreč zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev, skladno s pogoji razpisa. Uspeh na razpisu pa je odvisen zlasti od ocene oziroma vrednotenja posamezne operacije, glede na vnaprej določena merila razpisa. Narava odločanja v tovrstnih zadevah je tako v pretežni meri strokovno tehnična, saj je ocenjevanje projektov po vnaprej predpisanih kriterijih, v pristojnosti strokovne komisije. Z navedenim načinom ocenjevanja je tako zagotovljena tudi ustrezna objektivnost, ker se proces strokovne presoje opravi s strani neodvisne strokovne komisije, ki je tudi v sporni zadevi ocenila vlogo tožnice, ter oceno posredovala direktorici, ki je vlogi tožnice odločila.

10. Tožnica v tožbi navaja, da sporna ocena temelji na nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju, kar posledično vplivalo tudi na pridobitev razpisanih sredstev. Sklicuje se na opise vlogi priloženega poslovnega načrta, ki utemeljujejo njeno zatrjevanje, da bi morala pri spornih (dveh) merilih doseči višje število točk in na ta način povečati prag števila točk, na podlagi katerega bi bilo odobreno sofinanciranje.

11. Tožnica se ne strinja z oceno merila 1 „Uvajanje sodobne tehnologije v povezavi z novimi ali temeljito izboljšanimi proizvodi/storitvami, ker meni, da bi pri tem merilu morala biti ocenjena s 25 točkami (za uvajanje nove tehnološke in informacijske rešitve v povezavi s tehnološkim procesom) in ne 15 točkami, kot jo je ocenila tožena stranka. Navaja, da sklep v tem delu ni obrazložen, saj iz njega ne izhaja, zakaj nova tehnološka oprema nima posebnih informacijskih rešitev, zato odločbe ni mogoče preizkusiti.

12. Predmet investicije, ki jo je tožeča stranka prijavila na obravnavani javni razpis, je „Avtomatizirana linija za izdelavo in pakiranje hibridnih komponent-kontaktov uporabljenih v avtomobilski in elektro industriji“. Na podlagi predloženih dokazil je pri oceni spornega merila tožena stranka ocenila, da tožnica z nabavo brizgalnega stroja in naprave za trakanje uvaja posamezne nove tehnološke enote, ki dopolnjujejo tehnološki proces do te mere, da predstavljajo novo tehnološko rešitev, nova nova tehnološka oprema pa nima posebnih informacijskih rešitev. Iz načrta postavitve opreme je razvidno, da investicija ne predstavlja novih tehnoloških linij in povezanih postrojenj (nova oprema bo vključena v obstoječi delovni proces). V odgovoru na tožbo je tožena stranka dodatno pojasnila, da bi morala biti za dosego 25 točk izpolnjena hkrati dva pogoja in sicer uvajanje novih tehnoloških linij, povezanih postrojenj ali sistemov, ki s tem predstavljajo tehnološke in informacijske rešitve v povezavi s tehnološkim procesom.

13. Med strankama je sporna tudi ocena merila iz 2. točke meril za izbor upravičencev (Inovativnost v povezavi z operacijo), ki ga je tožena stranka po ugotovitvi, da tožnica uvaja tehnološke rešitve, ki niso rezultat lastnega razvoja (podjetje uvaja nove proizvode po naročilu in načrtih kupcev), ocenila z 10 točkami. V odgovoru na tožbo je tožena stranka dodatno pojasnila, da gre pri projektu za vpeljavo proizvodnje novih izdelkov po naročilu in ne gre za projekt lastnega razvoja izdelkov. Iz opisov vlog je razvidno, da ne gre za projekt lastnega razvoja novega izdelka, ampak so razvojne aktivnosti potekale na področju vpeljave proizvodnje, kot razvoj same tehnologije večjih serij, izdelava orodij in zagotavljanje kvalitete. Tožnica vlogi ni priložila niti enega dokumenta, ki bi dokazoval lastno razvojno aktivnost pri razvoju predstavljenih izdelkov. Tudi priloge vloge (tehnične risbe v prilogi 3g Projektne dokumentacije razvojnih projektov) je razvidno, da je pri tožnici potekalo osvajanje tehnologije izdelave, razvoj izdelkov pa se je predhodno vršil pri naročnikih. Tako je tožnica razvila nove tehnološke rešitve za proizvodni proces, ki se bo sedaj vršil pri zgolj enem izvajalcu.

14. Z ozirom na že pojasnjena stališča sodne prakse glede obsega presoje strokovne ocene na podlagi v razpisu določenih meril, sodišče meni, da je ocena vloge tožeče stranke po obeh spornih merilih, dopolnjena z obrazložitvijo v odgovoru na tožbo, ustrezno argumentirana, ni neskladna z objavljenimi merili javnega razpisa, iz nje pa so tudi razvidna vsa dejstva, ki so vplivala na točkovanje. Na drugi strani tožnica s sklicevanjem na obrazložitev Poslovnega načrta ni dokazala, da izpolnjuje pogoje spornih dveh meril. Glede na vse navedeno sodišče ugovore o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja, torej o napačni dodelitvi števila točk zavrača kot neutemeljene.

15. V nadaljevanju je sodišče presojalo tudi tožbeni ugovor, da je tožena stranka kršila načelo enakosti, ker iz izpodbijanega sklepa ne izhaja primerjava utemeljenosti in ustreznosti točkovanja posameznih drugih vlagateljev. Sodišče tožbeni ugovor zavrača kot neutemeljen, saj je izpodbijani sklep obrazložen v zadostni meri, da omogoča sodno presojo njegove zakonitosti, ocenitev meril ostalih vlagateljev pa ne more biti sestavni del izpodbijane odločitve. Tožnica se lahko o ocenjevanju vlog po razpisanih merili prepriča z vpogledom v te vloge, kar je sodišču pojasnila tožena stranka v odgovoru na tožbo, ki je bil tožnici poslan v vednost. 16. Po vsem navedenem je sodišče zaključilo, da je izpodbijani sklep zakonit, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

K II. točki izreka:

17. Zavrnitev zahtevka za povrnitev stroškov postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka sama trpi stroške postopka.