Jedro

Tožnica v izjavi o svojem premoženjskem stanju in v izjavi o premoženjskem stanju moža, podani pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo, ni navedla vseh podatkov, ki bi jih morala in je torej navajala neresnične podatke, zato tožena stranka drugačne odločitve, glede na jasno zakonsko določbo petega odstavka 20. člena ZBPP, ni mogla sprejeti. Iz navedene določbe tudi ne izhaja, da mora biti neresnično navajanje podatkov o premoženjskem stanju namerno oziroma krivdnega značaja, zaradi česar tudi ni relevantno, da je do izostanka navedbe določenih dejstev v izjavah prišlo zgolj zaradi nejasnega vprašalnika obrazca.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo prosilke A.A. za odobritev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), kot neutemeljeno (1. točka izreka) in odločila, da prosilka v roku 6 mesecev od izdaje te odločbe ne more vložiti nove prošnje za dodelitev BPP (2. točka izreka). Odločitev temelji na ugotovitvi, da je prosilkin mož v obrazcu Podatki o družinskem članu, pod podatki o premoženjskem stanju izrecno navedel oziroma obkrožil, da ni lastnik nobenega nepremičnega ali drugega premoženja, tožena stranka pa je po uradni dolžnosti ugotovila, da je prosilkin mož lastnik nepremičnin parc. št. 512 s površino 1856 m2 in parc. št. 511, nestanovanjski objekt z neto tlorisno površino 6 m2, obe k.o. .... Navedeno pomeni, da prosilka v obrazcu Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedla resničnih podatkov, zato je bilo treba v skladu z določilom 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) prošnjo za dodelitev BPP zavrniti in v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP odločiti tudi, da prosilka v nadaljnjih 6 mesecih ne more ponovno zaprositi za BPP.

2. Tožnica v tožbi navaja, da obrazec Izjave o premoženjskem stanju v točki B nima možnega odgovora z da ali ne, točka 6 pa se nanaša na lastništvo kmetijskega ali gozdnega zemljišča, gospodarskega poslopja in kmetijskih strojev, ki dajejo dohodke. Mož je lastnik dveh parcel, ki ne dajeta dohodka, ne dobička, torej je očitek, da je podala neresnične podatke neutemeljen. Navaja, da bi jo lahko organ pozval k dopolnitvi vloge. Zaradi odločitve sodišča utegne biti njeno materialno stanje ogroženo, zato predlaga, da se njeni prošnji ugodi in se ji odobri BPP, torej smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe. V dopolnitvi tožbe prilaga tudi odločbo Bpp 1257/2013, v kateri ji je bila dodeljena BPP, na podlagi enakih podatkov kot so obstajali v času sporne odločitve.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem navaja razloge zaradi katerih je bilo treba sprejeti izpodbijano odločitev. Sodišču predlaga, da tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru je Organ za BPP zakonito, na podlagi določb 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), zavrnil tožničino vlogo za dodelitev BPP in odločil, da tožnica še nadaljnjih 6 mesecev ne more vložiti nove vloge, iz razloga, ker ni navedla resničnih podatkov o premoženju.

6. Sodišče tožnici pojasnjuje, da se na podlagi določbe 20. člena ZBPP premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (prvi odstavek). Če je prosilec v navedeni izjavi navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP (peti odstavek). Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se (po upravno sodni praksi) šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov, kar lastništvo nepremičnin zagotovo je.

7. Sodišče se strinja, da zato, ker tožnica v izjavi o svojem premoženjskem stanju in v izjavi o premoženjskem stanju moža, podani pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo, ni navedla vseh podatkov, ki bi jih morala in je torej navajala neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svoje družine, tožena stranka drugačne odločitve, glede na jasno zakonsko določbo petega odstavka 20. člena ZBPP, ni mogla sprejeti. Iz povzete zakonske določbe tudi ne izhaja, da mora biti neresnično navajanje podatkov o premoženjskem stanju namerno oziroma krivdnega značaja, zaradi česar tudi ni relevantno, da je do izostanka navedbe določenih dejstev v izjavah prišlo zgolj zaradi nejasnega vprašalnika obrazca.

8. Sodišče kot neutemeljenega zavrača tudi tožbeni ugovor, da je bila na podlagi istih podatkov tožnici z odločbo Bpp 1257/2013 dodeljena BPP, kar pomeni, da je izpodbijana odločitev nepravilna. Gre za odločitev v zadevi, ki je bila sprejeta v drugem postopku in na sporno odločitev ne more vplivati in katere pravilnosti in zakonitosti sodišče v tem upravnem sporu ne preverja.

9. Glede na navedeno, je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).