Jedro

Po določbi tretjega odstavka 146. člena ZGO-1 je zoper odločbo gradbenega inšpektorja dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva vročitve. Pritožba zoper inšpekcijsko odločbo ne zadrži njene izvršitve. Glede na navedeno določbo ni bilo nepravilno ali nezakonito ravnanje toženke, ko je uvedla inšpekcijski postopek z izdajo predmetnega sklepa, še preden je bilo odločeno o tožničini pritožbi zoper inšpekcijsko odločbo z dne 10. 8. 2011 in ugotovila, da je postala izvršljiva 11. 10. 2011.

Izrek

I. Tožba zoper sklepa Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Koper, št. 06122-3575/2009-22 z dne 23. 11. 2011 in št. 06122-3575/2009-26 z dne 16. 12. 2011 se zavrže. II. Tožba zoper sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Koper, št. 06122-3575/2009-18 z dne 28. 10. 2011, dopolnjen z odločbo Ministrstva za infrastrukturo in prostor, št. 0612-409/2011/6-045209 z dne 2. 8. 2012 se zavrne.

III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Prvostopenjski upravni organ je z izpodbijanim sklepom št. 06122-3575/2009-18 z dne 28. 10. 2011 ugotovil, da je 2. točka izreka odločbe št. 06122-3575/2009-11 z dne 10. 8. 2011, s katero je bilo tožnici naloženo, da mora v 60 dneh od prejemu inšpekcijske odločbe odstraniti objekt na parceli št. 512/4 k.o. …, in sicer pritlični lesen objekt približnih tlorisnih dimenzij 8,0 m x 6,0 m, s talno betonsko ploščo debeline do 15 cm, ter vzpostaviti prejšnje stanje, postala izvršljiva dne 11. 10. 2011 ter da se dovoljuje njena izvršba (1. točka izreka). Z 2. točko izreka je tožnici naložil, da mora navedeni objekt odstraniti do 15. 12. 2011 ter vzpostaviti prejšnje stanje, po preteku tega roka bo opravil izvršbo pooblaščeni izvajalec. S 3. točko izreka je bilo ugotovljeno, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvedbe izvršbe.

Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je bilo tožnici z 2. točko izreka odločbe z dne 10. 8. 2011 naloženo, da mora v 60 dneh po prejemu odločbe odstraniti predmetni objekt ter vzpostaviti prejšnje stanje in da je navedena odločba postala izvršljiva dne 11. 10. 2011. Dne 28. 10. 2011 je gradbeni inšpektor po uradni dolžnosti opravil kontrolni ogled objekta, kjer je ugotovil, da tožnica v navedenem roku ni izvršila obveznosti, določenih v odločbi.

Drugostopenjski upravni organ je izpodbijanemu sklepu dodal še 4. točko, ki se glasi, da bo o stroških upravne izvršbe izdan poseben sklep, v ostalem delu pa je pritožbo zavrnil. Z izpodbijanim sklepom št. 06122-3575/2009-22 z dne 23. 11. 2011 je prvostopenjski upravni organ zavrnil tožničin predlog za odlog izvršbe po sklepu o dovolitvi izvršbe istega organa št. 06122-3575/2009-18, v zvezi z odločbo istega organa št. 06122-3575/2009-11. Z izpodbijanim sklepom št. 06122-3575/2009-26 z dne 16. 12. 2011 je prvostopenjski upravni organ zavrgel nov tožničin predlog za odlog izvršbe po sklepu o dovolitvi izvršbe istega organa št. 06122-3575/2009-18, v zvezi z odločbo št. 06122-3575/2009-11. Tožnica se z navedenimi sklepi ne strinja in v tožbi predlaga, naj jih sodišče odpravi, toženki pa naloži povrnitev stroškov postopka. Ne strinja se z ugotovitvijo toženke, da tožnici z izvršitvijo obveznosti ne bi nastala nepopravljiva škoda. Navaja, da vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoče, saj objekta ni mogoče spraviti v stanje, v kakršnem je bil pred 30 leti. Meni, da je toženka spregledala 201. člen Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), po katerem je prisilna izvršba za sporni objekt odložena po samem zakonu. Ne strinja se tudi s stališčem toženke, da se z vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja dejansko stanje ni spremenilo v bistveni in pravno relevantni okoliščini. Meni, da sklep o dovolitvi izvršbe ni zakonit, saj se je zoper odločbo z dne 10. 8. 2011 pritožila, kljub temu pa je toženka izdala sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim ugotavlja, da je postala 2. točka izreka določbe z dne 10. 8. 2011 izvršljiva in hkrati dovoljuje izvršbo. Ker v zadevi ne gre za nelegalno gradnjo, je nejasen izrek sklepa o dovolitvi izvršbe, v katerem je navedeno, da je izdan v zadevi nelegalne gradnje. Na parc. št. 512/4 k.o. … ni nobene nelegalne gradnje, zato je nejasno, glede česa se predmetni postopek sploh vodi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba zoper sklepa Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Koper, št. 06122-3575/2009-22 z dne 23. 10. 2011 in št. 06122-3575/2009-26 z dne 16. 12. 2011 ni dovoljena.

Po prvem odstavku 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 se lahko v upravnem sporu izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

Z izpodbijanima sklepoma je bilo odločeno o tožničinih vlogah za odlog izvršbe po sklepu o dovolitvi izvršbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Koper, št. 06122-3575/2009-18 v zvezi z odločbo istega organa št. 06122-3575/2009-11 z dne 10. 8. 2011. Ker se s sklepom o odložitvi izvršbe po tretjem odstavku 293. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ne odloča o tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi, ampak se takšen sklep nanaša na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe (torej gre za upravna akta procesne narave), v obravnavanem primeru ni podlage za odločanje v upravnem sporu po prvem odstavku 2. člena ZUS-1. Ker ne gre za sklepa, s katerima je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan, izpodbijana sklepa tudi ne spadata med sklepe, za katere ZUS-1 določa, da se lahko izpodbijajo v upravnem sporu.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbo zoper navedena izpodbijana sklepa zavrglo v okviru predhodnega preizkusa po 36. členu ZUS-1, brez presoje tožbenih ugovorov, in sicer iz razloga po 4. točki prvega odstavka tega člena, ker je bila vložena zoper akta, ki nista upravna akta oziroma akta, ki se lahko izpodbijata v upravnem sporu.

Tožba zoper sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Koper, št. 06122-3575/2009-18 z dne 28. 10. 2011, ni utemeljena.

Tožnica oporeka zakonitosti predmetnega sklepa o dovolitvi izvršbe, ker je bil izdan kljub temu, da se je zoper odločbo z dne 10. 8. 2011, s katero ji je bila naložena ustavitev nadaljnje gradnje objekta in njegova odstranitev ter vzpostavitev v prejšnje stanje, pritožila.

Po določbi tretjega odstavka 146. člena ZGO-1 je zoper odločbo gradbenega inšpektorja dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva vročitve. Pritožba zoper inšpekcijsko odločbo ne zadrži njene izvršitve.

Glede na navedeno določbo ni bilo nepravilno ali nezakonito ravnanje toženke, ko je uvedla inšpekcijski postopek z izdajo predmetnega sklepa, še preden je bilo odločeno o tožničini pritožbi zoper inšpekcijsko odločbo z dne 10. 8. 2011 in ugotovila, da je postala izvršljiva 11. 10. 2011. Sodišče še pripominja, da je iz upravnih spisov razvidno, da je drugostopenjski upravni organ z odločbo z dne 1. 8. 2012 zavrnil tožničino pritožbo zoper odločbo z dne 10. 8. 2011, njeno pravilnost in zakonitost pa je potrdilo tudi Upravno sodišče RS s sodbo I U 1398/2012 z dne 21. 2. 2013. Po prvem odstavku 292. člena ZUP je zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo; z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje.

Ker se ostale tožbene navedbe nanašajo na odločbo z dne 10. 8. 2011, ki se izvršuje, jih v tem izvršilnem postopku glede na citirano zakonsko določbo ni mogoče upoštevati.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba v delu, ki se nanaša na sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Koper, št. 06122-3575/2009-18 z dne 28. 10. 2011 neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navaja tožnica, niso pomembni za odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže.