Jedro

Dolžnica je bila izbrisana iz sodnega registra (in je torej prenehala obstajati) šele po vložitvi predloga za izvršbo, zaradi česar je bil izvršilni postopek ipso facto prekinjen. Sodišče prve stopnje bi bilo zato moralo sprejeti ustrezen sklep o prekinitvi izvršilnega postopka, saj zaradi součinkovanja četrtega in petega odstavka 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99-93/02) ter drugega odstavka 394. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 15/05 - uradni prečiščeno besedilo) ni šlo za neodpravljivo pomanjkljivost v zvezi z dolžničino sposobnostjo biti stranka.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi ter se sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavita.

Obrazložitev

(1) Dne 13.6.2006 je upnica vložila predlog za izvršbo. Sodišče prve stopnje ga je zavrglo z obrazložitvijo, da je bila dolžnica izbrisana iz sodnega registra; sodišče druge stopnje pa je zavrnilo upničino pritožbo proti sklepu o zavrženju.

(2) Vrhovni državni tožilec (VDT) proti sklepu sodišča druge stopnje vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti (zahtevo). Uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ - očitno pomotoma uporabi kratico ZIP) ter zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga spremembo sklepa sodišča druge stopnje, tako da se ugotovi prekinitev postopka, ter, podredno, razveljavitev sklepov sodišč nižjih stopenj in vrnitev zadeve v nov postopek.

(3) Na vročeno zahtevo upnica ni odgovorila.

O u t e m e l j e n o s t i z a h t e v e

(4) V skladu s 3. točko prvega odstavka 205. člena ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ v postopku izvršbe uporablja smiselno , se postopek prekine, če je stranka, ki je pravna oseba, prenehala obstajati. Dolžnica je bila izbrisana iz sodnega registra (in je torej prenehala obstajati) šele po vložitvi predloga za izvršbo, zaradi česar je bil izvršilni postopek ipso facto prekinjen. Sodišče prve stopnje pa bi bilo moralo sprejeti ustrezen sklep o prekinitvi izvršilnega postopka, saj zaradi součinkovanja četrtega in petega odstavka 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99 - 93/02) ter drugega odstavka 394. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 15/05 - uradno prečiščeno besedilo) ni šlo za neodpravljivo pomanjkljivost v zvezi z dolžničino sposobnostjo biti stranka, kot je sicer zmotno menilo prvostopenjsko sodišče . VDT zato utemeljeno uveljavlja, da je sodišče druge stopnje bistveno kršilo procesne določbe, na način iz prvega odstavka 339. člena ZPP, zato ker navedene prekinitve ni upoštevalo (natančneje: zato, ker ni uporabilo 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvostopenjsko zmotno opustitvijo uporabe 3. točke prvega odstavka 205. člena ZPP in njegovo zmotno - tj. zaradi prekinitve postopka izključeno - uporabo petega odstavka 81. člena ZPP).

(5) VDT tudi utemeljeno uveljavlja, da sodišče druge stopnje ni imelo podlage za potrditev sklepa sodišča prve stopnje niti v določbah Zakona o spremembi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 31/07: novela B), ker je ta zakon začel veljati šele pet dni po izdaji sklepa sodišča druge stopnje, to je dne 7.4.2007. (6) Na podlagi 3. točke 365. člena ZPP lahko instančno sodišče sklep razveljavi in po potrebi vrne zadevo v nov postopek. Ker sodišče druge stopnje ni imelo podlage, da bi zavrnilo upničino pritožbo, sodišče prve stopnje pa ne podlage, da bi predlog za izvršbo zavrglo, je Vrhovno sodišče (z analogno uporabo) 3. točke 365. člena ZPP ugodilo zahtevi, ter sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. O obravnavanem vprašanju ti sodišči ne bosta več odločali, zato vrnitev v nov postopek glede tega vprašanja ni potrebna. Vendar pa je zaradi razveljavitve obeh sklepov oživel predlog za izvršbo, tako da naj sodišče prve stopnje, upoštevajoč prekinitev in v pritožbi proti sklepu sodišča prve stopnje podani predlog upnika za nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane dolžnice, v nadaljevanju postopka ravna po četrtem odstavku in - če so izpolnjeni v njem določeni pogoji - še po petem odstavku 24. člena ZIZ.