Jedro

Problem prezasedenosti varovanih oddelkov socialno varstvenih zavodov je sodiščem znan in nanj opozarjajo pristojne institucije. Vsekakor pa problem prezasedenosti ni razlog, da sodišče ne bi upoštevalo zakonodaje in ne bi izdajalo odločb o sprejemu oseb, ki tako obravnavo potrebujejo, v varovani oddelek socialno varstvenih zavodov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se nasprotnega udeleženca sprejme v obravnavo v varovani oddelek Socialno varstvenega zavoda X. (v nadaljevanju SVZ X.), ki ga je dolžan sprejeti, in sicer najdlje za čas enega leta, šteto od dneva sprejema.

2. Pritožuje se SVZ X., navaja da zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišču prve stopnje očita, da ni presojalo vseh pogojev iz prvega odstavka 74. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr), in sicer ali so izpolnjeni drugi pogoji za sprejem v Socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva. Sprejem stanovalcev se izvaja na podlagi Pravilnika o postopkih pri urejanju pravice do institucionalnega varstva, skladno s katerim vsako prošnjo obravnava Komisija za sprejem, premestitev in odpust in poda mnenje, ali uporabnik izpolnjuje pogoje za sprejem in ali je upravičen do storitve, ki jo izvajajo. V zavodu ni stalno prisotnega psihiatra, prihaja le enkrat tedensko, kar pomeni, da ni mogoče stalno skrbeti za izvajanje ustrezne terapije A. A. V SVZ X. je največja koncentracija oseb z najhujšimi oblikami motenj osebnosti in vedenja v Sloveniji, vse štiri bivalne enote varovanega oddelka so popolnoma zasedene in ne morejo oziroma smejo sprejeti več oseb, kot je predpisano. V nasprotnem primeru ne bodo mogli več zagotavljati varnosti. Na varovanem oddelku je nameščenih skoraj tri krat več oseb, kot so jih najmanj dolžni sprejeti. Imajo sicer določeno število strokovno usposobljenega kadra, vendar zaradi velikega števila uporabnikov na varovanih oddelkih ne morejo več nuditi dovolj kvalitetnih storitev in podpore vsem stanovalcem enakovredno in ne bodo mogli zagotoviti zadostne podpore in kvalitetno izvajati programa resocializacije. Zato lahko pri A. A. pričakujemo nenehne konflikte in krizna stanja. Ni jasno, zakaj se je izvedenec opredelil za najdaljši možni zakonski čas zadržanja na varovanem oddelku in ni razvidno, da A. A. nujno potrebuje namestitev na varovanem oddelku za dobo enega leta. Sodišče ni preverilo dejstva, da SVZ X. resnično ne zmore več obvladovati situacije na prezasedenem varovanem oddelku in je le sledilo mnenju izvedenca, ni pa upoštevalo mnenja SVZ X. Opozarjajo na sklep Višjega sodišča v Celju, ki je razveljavilo sklep Okrajnega sodišča v Šentjurju in mu naložilo, da v novem postopku skrbno razišče vse okoliščine in da mora med drugim upoštevati tudi prostorske zmožnosti. Mnenje zavoda o prostorski stiski za sodišče ne more biti irelevantno, saj so limiti postavljeni z namenom, da ne pride do prevelike koncentracije oseb, ki so nevarne sebi ali drugim, na enem mestu. Višjemu sodišču predlagajo, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V varovani oddelek v socialno varstvenem zavodu (17. točka 2. člena ZDZdr) se oseba sprejeme v obravnavo brez privolitve, če je akutno bolnišnično zdravljenje končano ali ni potrebno; če oseba potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način; če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; če je to ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja; če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi) in če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva (75. člen v zvezi s 74. členom ZDZdr). Vse te pogoje je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu natančno obdelalo in ugotovilo, da so izpolnjeni. Da je ugotovilo, ali so izpolnjeni pogoji za sprejem v obravnavo v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, je zaslišalo nasprotnega udeleženca in štiri priče (stanovalce bloka, v katerem živi nasprotni udeleženec), pregledalo medicinsko in drugo dokumentacijo v spisu ter angažiralo izvedenca psihiatra dr. med. B. B. Obširno je obrazložilo vse dejanske ugotovitve tako izvedenega dokaznega postopka in na podlagi njih ugotovilo obstoj vseh šestih pogojev za sprejem A. A. v obravnavo v varovani oddelek SVZ X. Vsem ugotovitvam prvostopenjskega sodišča višje sodišče pritrjuje in se sklicuje nanje. Ugotovitev izpodbijanega sklepa pritožba niti izpodbija ne. Zgolj pavšalno izpodbija zaključek, da se A. A. zadrži za najdaljši možni čas enega leta. Tako je sodišče odločilo na podlagi mnenja izvedenca, ki je pri svojem predlogu glede časa zadržanja upošteval dosedanji potek bolezni in vedenje nasprotnega udeleženca. Izvedenec, ki je priznan strokovnjak, je svoje zaključke argumentiral. Glede na pridobljene podatke in ugotovitve izpodbijanega sklepa ni najti razloga, da sodišče ne bi sledilo strokovno obrazloženemu mnenju izvedenca. A. A. ima kronično potekajočo duševno bolezen, zaradi katere se je že velikokrat zdravil v bolnišnici (najmanj dvajsetkrat), čeprav je akutno zdravljenje zaključeno, pa posledice svoje bolezni ne zmore kontrolirati in obvladovati svojega ravnanja in zato ogroža sebe in sosede. Tako stanje traja že leta. Zato je nujno potrebna namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda po mnenju izvedenca za eno leto, če se mu bo stanje izboljšalo, pa bo lahko odpuščen.

5. Pred odločitvijo je sodišče prve stopnje skladno z 79. členom ZDZdr pridobilo mnenje vseh štirih slovenskih socialno varstvenih zavodov z verificiranimi varovanimi oddelki, primernimi za sprejem oseb z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju. Vsi štirje so sporočili, da nasprotnega udeleženca ne morejo sprejeti, ker se spopadajo z prostorsko stisko in zato ne bi mogli nuditi primerne varnosti in ustreznih bivalnih pogojev. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da mora, ker so izpolnjeni zakonski pogoji, da se A. A. sprejme v obravnavo v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, določiti kateri zavod ga mora sprejeti ne glede na njegovo prezasedenost. Problem prezasedenosti varovanih oddelkov socialno varstvenih zavodov je sodiščem znan in nanj opozarjajo pristojne institucije. Vsekakor pa problem prezasedenosti ni razlog, da sodišče ne bi upoštevalo zakonodaje in ne bi izdajalo odločb o sprejemu oseb, ki tako obravnavo potrebujejo, v varovani oddelek socialno varstvenih zavodov. Sodna praksa, tudi vrhovno sodišče, se je o tem že večkrat izreklo.1 Pritožbena navedba o drugačnem stališču sodne prakse ni preverljiva, saj pritožba ne navede opravilne številke sklepa višjega sodišča, sklepi prvostopenjskih sodišč pa niso objavljeni. Tako niso znane vse okoliščine, ki so vodile višje sodišče, da je razveljavilo sklep prvostopenjskega sodišča. V obravnavani zadevi se je prvostopenjsko sodišče posebej ukvarjalo z izbiro socialno varstvenega zavoda, opravilo je ustrezne poizvedbe in za mnenje v zvezi s tem posebej zaprosilo še izvedenca. Ugotovitve in zaključke v zvezi z izbiro socialno varstvenega zavoda je obrazložilo na straneh 14 in 15 izpodbijanega sklepa in so pritožbeni očitki sodišču, da ni preverilo in upoštevalo navedb o prezasedenosti zavoda, povsem neutemeljeni. Sodišče je obrazložilo, da mora kljub prezasedenosti določiti zavod, ki je dolžan sprejeti nasprotnega udeleženca, in sicer ga je določilo po predlogu izvedenca in obrazložilo zakaj.

6. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Tudi kršitev, na katere mora višje sodišče skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) paziti po uradni dolžnosti, prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo, zato je treba pritožbo zavrniti.

1 gl. npr. sklepe VS RS II Ips 351/2013, II Ips 155/2016, II Ips 205/2016, sklepe VSL I Cp 2059/2016, 2679/2016.