Jedro

Tožnikovi ugovori, ki se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja zadevi inšpekcijskega nadzora, niso relevantno dejansko stanje pri uporabi določbe 1. točke prvega odstavka 32. člena ZPotK-1, na podlagi katere je toženka izdala izpodbijano odločbo, s katero je tožniku odvzela dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja. Relevantno dejansko stanje v zvezi z izpodbijano odločbo je le ugotovitev pravnomočnosti odločbe, s katero je Tržni inšpektorat RS dajalcu kreditov izdal odločbo na podlagi sedmega in osmega odstavka 34. člena ZPotK-1, kar pa je bilo z izpodbijano odločbo ugotovljeno. Toženka je prejela predlog tržnega inšpektorata s pravnomočno odločbo, s katero je ta tožniku prepovedal sklepanje kreditnih pogodb na podlagi 3. točke sedmega odstavka 34. člena ZPotK-1, ker je dajalec kredita izračunaval efektivno obrestno mero v nasprotju z 22. členom ZPotK-1.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka odvzela dovoljenje št. … z dne 27. 8. 2012, izdano tožniku, za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja; ter v 2. točki izreka naložila tožniku, da mora nalepko, ki jo je pridobil za lokacijo …, takoj po dokončnosti odločbe o odvzemu dovoljenja odstraniti in jo vrniti toženki oziroma odločila, da, če je ne odstrani, da jo na stroške dajalca kredita odstrani Tržni inšpektorat Republike Slovenije. V obrazložitvi navaja, da je prejela odločbo št. 0610-3932/2014-29-28003 z dne 8. 1. 2015 Tržnega inšpektorata RS, s katero je tožniku prepovedal sklepanje kreditnih pogodb na podlagi 3. točke sedmega odstavka 34. člena Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK-1), ker je dajalec kredita zaračunaval efektivno obrestno mero v nasprotju z 22. členom ZPotK-1. Odločba je postala pravnomočna dne 4. 2. 2015. V nadaljevanju navaja vsebino odločbe, in sicer da je tržni inšpektor pri tožniku opravil inšpekcijski nadzor v zvezi z opravljanjem dejavnosti, predmet nadzora pa so bile sklenjene kreditne pogodbe v obdobju od 1. 1. do 11. 4. 2014. Sklenjenih je bilo 155 kreditnih pogodb, od tega sta bili dve stornirani. Trinajstim naključno izbranim kreditojemalcem je bilo poslano zaprosilo, da posredujejo izjave v zvezi s sklenitvijo kreditnih pogodb glede dobe odplačevanja kredita. Odzvalo se jih je sedem, od tega so štirje dali pojasnilo, da so se ob sklenitvi pogodbe ustno dogovorili, da bodo vračali kredit več mesecev, pri čemer so določili znesek mesečnega obroka, dejansko pa so od dajalca kredita v podpis dobili kreditno pogodbo z ročnostjo enega meseca. Na podlagi pridobljenih izjav je tržni inšpektorat od dajalca kredita pridobil sklenjene kreditne pogodbe za 18 naključno izbranih kreditojemalcev ter za vsakega specifikacijo prejetih plačil. Tudi tu je nadzor pokazal, da je večina izbranih kreditojemalcev vračala dajalcu kredit več mesecev, čeprav je bila v kreditnih pogodbah določena ročnost enega meseca. Kreditojemalec, ki ni vrnil kredita z obrestmi v enem mesecu, je moral plačati tudi dodatne stroške in sicer strošek izdelave obračuna zaradi neizpolnjevanja obveznosti, stroške odvetniškega opomina in strošek poizkusa vnovčevanja zavarovalnega inštrumenta. Tržni inšpektorat je opravil tudi izračun dovoljene efektivne obrestne mere oziroma izračun zneska skupnih stroškov kredita za kreditojemalca vključno z zneskom kredita, vse v skladu s pravili ZPotK-1, pri čemer je upošteval dejansko število mesecev, v katerih je kreditojemalec poravnaval svoje obveznosti do dajalca kredita. Ugotovil je, da dajalec kredita v kreditnih pogodbah navaja efektivno obrestno mero za ročnost enega meseca. Ob dejanski ročnosti kredita bi bila zakonsko dopustna efektivna obrestna mera nižja. V skladu s 1. točko prvega odstavka 32. člena ZPotK-1 toženka na predlog tržne inšpekcije dajalcu kredita odvzame dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja, če tržni inšpektorat dajalcu kredita izda odločbo na podlagi 3. točke sedmega odstavka 34. člena ZPotK-1 zaradi izračunavanja efektivne obrestne mere ali skupnih stroškov v nasprotju z 22. členom ZPotK-1. V skladu s četrtim odstavkom 32. člena ZPotK-1 mora dajalec kredita takoj po dokončnosti odločbe o odvzemu dovoljenja odstraniti nalepko, ki jo je dobil za določeno lokacijo.

2. Tožnik izpodbija odločbo zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitve materialnega predpisa. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je inšpekcijski nadzor v zvezi s pogodbami od 1. 1. 2014 do 11. 4. 2014 ugotovil, da je bilo sklenjenih 155 kreditnih pogodb. Le štirje kreditojemalci pa so dali inšpekcijskemu organu pojasnilo, da so se ustno dogovorili, da bodo vračali kredit več mesecev. Tožnik je že v samem procesu inšpekcijskega nadzora pojasnil, da družba s potrošniki ni sklepala nikakršnih ustnih dogovorov glede podaljšanja časovnega obdobja kredita. Tožnik se ukvarja s potrošniškim kreditiranjem in pozna določila ZPotK-1. Pogodbe, ki jih je tožnik sklepal, so bile dogovorjene z ročnostjo enega meseca, na tej osnovi je bila izračunana in določena efektivna obrestna mera. Odločba navaja, da naj bi tožnik s potrošniki ob sklepanju pisne kreditne pogodbe sklepal še dodatne ustne dogovore. Od teh sedmih pa naj bi le štirje podali pojasnilo, kot je navedeno zgoraj. V odločbi ni navedeno, kateri so ti kreditojemalci. Niso znane niti navedbe, na podlagi katerih toženka sklepa na obstoj ustnih dogovorov. Posledično odločbe ni mogoče preizkusiti. Le štirje (0,38 %) postavljajo trditve, ki, v kolikor bi bile resnične, po svoji vsebini res predstavljajo kršitev zakona. Ukrep je pretiran, nesorazmeren in predstavlja kršenje pravice tožnika do svobodne gospodarske pobude. Tožnik ne zanika dejstva, da določeni posojilojemalci svojih pogodbenih obveznosti niso izpolnili v roku, vendar to nima več vpliva na samo pogodbo in na njeno usklajenost z zakonodajo. Neizpolnitev pogodbenih obveznosti ene stranke (zamuda s plačilom pogodbenega zneska in plačilo v več obrokih) je potrebno presojati v smislu posledic, ki jih določa OZ, če pogodba ni izpolnjena. Kršitev pogodbe ene pogodbene stranke ne more avtomatsko pomeniti sankcije za drugo pogodbeno stranko. Če bi posojilojemalci spoštovali pogodbena določila in zneske kredita vrnili v dogovorjenem roku, potem tudi po stališču inšpekcijskega organa kršitev ne bi bilo. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

3. Toženka stranka v odgovoru na tožbo navaja, da tožnik zoper odločbo z dne 8. 1. 2015 ni vložil pritožbe, zaradi česar je odločba z dne 4. 2. 2015 postala pravnomočna. Izpodbijana odločba je izdana na podlagi sedmega odstavka 34. člena ZPotK-1. Ugovor o napačno ugotovljenem dejanskem stanju se nanaša na dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v postopku, ki ga je vodil tržni inšpektorat. Predlaga zavrnitev tožbe.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna odločitev toženke, da tožniku kot dajalcu kredita odvzame dovoljenje št. … z dne 27. 8. 2012, za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja, sprejeta na podlagi 1. točke prvega odstavka 32. člena ZPotK-1, ki določa, da ministrstvo odvzame dovoljenje na predlog Tržnega inšpektorata RS, če je dajalcu kreditov izdana odločba na podlagi sedmega in osmega odstavka 34. člena tega zakona.

6. Tožnik ugovarja napačno ugotovljenemu dejanskemu stanju v zadevi, pri čemer navaja razloge, ki se nanaša na ugotovljeno dejansko stanje v zadevi odločbe tržne inšpekcije št. 0610-3932/2014-29-28003 z dne 8. 3. 2015, s katero je tržna inšpekcija tožniku prepovedala sklepanje kreditnih pogodb, ker dajalec kredita izračunava efektivno obrestno mero v nasprotju z 22. členom ZPotK-1, s tem da se ob sklenitvi pisne pogodbe o kreditu v trajanju enega meseca s potrošnikom ustno dogovori o odplačevanju kredita za daljše časovno obdobje ter za plačilo stroškov izdelave obračuna dolga zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti, glede na ustno dogovorjeno časovno obdobje kreditne pogodbe ter glede na pogoje in roke za izpolnitev obveznosti, pa bi ti stroški morali biti vsebovani v izračunu EOM za daljše časovno obdobje, zaradi česar EOM ni izračunana glede na pisno dogovorjeno časovno obdobje. Tožnikovi ugovori, ki se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja v upravni zadevi inšpekcijskega nadzora, pa niso relevantno dejansko stanje pri uporabi določbe 1. točke prvega odstavka 32. člena ZPotK-1, na podlagi katere je toženka izdala izpodbijano odločbo.

7. Relevantno dejansko stanje v zvezi z izpodbijano odločbo je le ugotovitev pravnomočnosti odločbe, s katero je Tržni inšpektorat RS dajalcu kreditov izdal odločbo na podlagi sedmega in osmega odstavka 34. člena ZPotK-1, kar pa je bilo z izpodbijano odločbo ugotovljeno. Toženka je prejela predlog tržnega inšpektorata s pravnomočno odločbo (pravnomočna z dne 4. 2. 2015), s katero je ta tožniku prepovedal sklepanje kreditnih pogodb na podlagi 3. točke sedmega odstavka 34. člena ZPotK-1, ker je dajalec kredita izračunaval efektivno obrestno mero v nasprotju z 22. členom ZPotK-1. 8. Na ugovore, ki jih tožnik uperja zoper pravilno ugotovljeno dejansko stanje v zvezi s kršitvijo 22. člena ZPotK-1, zato sodišče ne odgovarja. Tožnik bi moral izkoristiti pravno varstvo, ki ga je imel v postopku Tržnega inšpektorata ter v tem postopku sporno razčistiti. Toženka pa se je pri izdaji izpodbijane odločbe lahko oprla na pravnomočno odločbo, ki jo v smislu obveznosti, ki jo ima na podlagi prvega odstavka 32. člena ZPotK-1, zavezuje, da izda odločba z vsebino, kot je izpodbijana. Glede na relevantno dejansko stanje, kot navedeno zgoraj, je zato toženka pravilno uporabila materialno pravo, ko je tožniku dovoljenje odvzela, posledično pa, kot nalaga četrti odstavek 32. člena ZPotK-1, tožniku naložila, da odstrani nalepko, ki jo je pridobil za lokacijo … in jo vrne toženki. Če pa tožnik nalepke ne bo odstranil, jo bo na stroške dajalca kredita odstranila tržna inšpekcija (četrti odstavek 32. člena ZPotK-1). Sodišče pa ne soglaša s tožnikom tudi v tem, da je ukrep nesorazmeren. Pogodbe so bile preizkušene le v majhnem vzorcu jemalcev kredita in od teh so štirje izpovedali dejstva, ki so utemeljevala kršitev določbo ZPotK-1. Za ugotovljeno kršitev je predpisana sankcija, ki je sorazmerna kršitvi, glede na pomen predpisa, ki je uveljavljen zaradi varovanja potrošnikov, ki s sklenjenimi pogodbami stopajo v razmerje s poklicnimi dajalci kreditov.

9. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

10. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.