Jedro

Ker bi moral tožnik za opravljanje dela na prostem delovnem mestu predhodno dokončati večletno šolanje, tožena stranka ni ravnala nezakonito, ker mu ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nove pogodbe o zaposlitvi za to delovno mesto ni ponudila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek za razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnika, ki jo je podala tožena stranka dne 25.1.2005; zavrnilo zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo in mu priznati vse pravice iz delovnega razmerja, z vpisom delovne dobe v delovno knjižico in izplačilom zaostalega nadomestila plače. Glede stroškov je odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Ugotovilo je, da je tožena stranka po pravilnem postopku in iz utemeljenega poslovnega razloga odpovedala tožniku pogodbo o zaposlitvi, ki je bila med strankama sklenjena dne 1.2.1996. Tožnik se je pritožil zoper sodbo iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava po določbi 2. in 3. točke 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/04), ki se v skladu z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04) uporablja tudi v sporih pred delovnimi sodišči. Navaja, da pri toženi stranki še vedno obstajajo potrebe po njegovem delu, ki se po spremenjeni sistemizaciji izvaja pod nazivom skladiščnika. Delo manipulanta se od skladiščnika razlikuje edino v tem, da opravlja skladiščnik še prevzem in izdajo blaga. Sam je sicer opravljal delo manipulanta, vendar občasno v popoldanskem času tudi dela skladiščnika. V nadaljevanju bi ga lahko v celoti izvajal. Res je, da nima za to delovno mesto ustrezne izobrazbe, vendar bi morala tožena stranka poskrbeti, da bi ga napotila na izobraževanje. Takšno možnost je imela, zaradi česar ni imela resnih razlogov, da mu je odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sodbo tako, da njegovim zahtevkom v celoti ugodi oziroma podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (2. odstavek 350. člena ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da vsebuje izpodbijana sodba pravilne dejanske in pravne razloge. Sodišče prve stopnje je na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Poleg tega tako v zvezi z izvedenim postopkom kot z izdano sodbo ni storilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere je moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju pravilno obrazloženih razlogov v izpodbijani sodbi na pritožbene navedbe tožnika še odgovarja.

Iz izvedenih dokazov je razvidno, da je tožnik opravljal pri toženi stranki na podlagi pogodbe o zaposlitvi delo manipulanta, za katero se je zahtevala druga stopnja strokovne izobrazbe. Tožena stranka je iz razlogov racionalizacije dela in zmanjšanja stroškov poslovanja sprejela v mesecu januarju 2005 spremembo akta o sistemizaciji in vrednotenju delovnih mest in ukinila delovno mesto manipulanta. Takšen organizacijski ukrep je povzročil ukinitev navedenega delovnega mesta tudi v prodajnem salonu v Kopru na podlagi določbe 1. alinee 1. odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/02), ki je imel za posledico prenehanje potreb po opravljanju dela tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je tožnika o nameravani odpovedi pogodbe iz navedenega poslovnega razloga takoj obvestila in mu v nadaljevanju v predpisanem roku iz določbe 5. odstavka 88. člena ZDR redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi ter ugotovljene razloge v pisni odpovedi tudi obrazložila. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s sprejetimi zaključki v izpodbijani sodbi, da je bilo ravnanje tožene stranke v primeru tožnika pravilno.

Neutemeljena je pritožba, da bi morala tožena stranka zaposliti tožnika na delovnem mestu skladiščnika oziroma na drugem ustreznem delu ter mu v tej zvezi omogočiti dopolnitev izobrazbe. Tožnik nima končane osnovne šole, vendar je kljub temu do odpovedi pogodbe opravljal delo manipulanta, za katero se je zahtevala druga stopnja strokovne izobrazbe, do čim se je za delo skladiščnika, ki ga hoče opravljati tožnik, zahteva IV. stopnja izobrazbe. Če bi tožena stranka imela možnost zaposliti tožnika na tem delovnem mestu, bi mu morala najprej omogočiti dokončanje osnovne šole, nato pa še triletni srednješolski program z zaključnim izpitom za pridobitev naziva skladiščnika. To pa ne predstavlja obsega dokvalifikacije oziroma možnosti zaposlitve pod spremenjenimi pogoji iz določbe 3. odstavka 88. člena ZDR, kar bi lahko utemeljevalo ponudbo tožniku za sklenitev pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu skladiščnika. Glede na tako ugotovljena dejstva je brezpredmetno pritožbeno zavzemanje, da je tožnik kljub spregledu izobrazbe sposoben opravljati delo skladiščnika, saj njegovo občasno prevzemanje nekaterih opravil iz tega delokroga v primeru odsotnosti sodelavcev ne pomeni izpolnjevanja pogojev za zasedbo navedenega delovnega mesta.

Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in v celoti potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških ni odločilo, ker jih tožnik v pritožbi ni priglasil.