Jedro

V konkretnem primeru ni podano očitno nesorazmerje med višino terjatve in vrednostjo nepremičnine. Terjatev, ki se izterjuje v tem postopku, znaša preko 186 tisoč evrov, vrednost nepremičnine, ki je predmet te izvršbe, pa znaša (po navedbah dolžnika) vsaj 224 tisoč evrov. Angažiranje izvedenca nepremičninske oziroma gradbene stroke, za katerega dolžnik niti ni konkretno navedel, katere trditve naj se z njim dokazujejo, bi bilo povsem nepotrebno.

Tek izvršilnega postopka zagotovo povzroča dolžniku določeno skrb in stres. Vendar pa je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da iz dokumentacije, priložene k ugovoru oziroma predlogu za odlog izvršbe, ne izhaja, da bi imel dolžnik izredno, zelo občutljivo oziroma (v tem trenutku) življenjsko ogrožajočo zdravstveno stanje, zaradi česar bi nadaljevanje izvršbe grobo poseglo v njegove osebnostne pravice.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi in predlog za odlog izvršbe.

2. Zoper to odločitev se pritožuje dolžnik. Navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno štelo, da so bile določene navedbe pavšalne in nekonkretizirane. Kršilo je dolžnikovo pravico do izvedbe dokazov. Opravilo je vnaprejšnjo dokazno oceno. Zatrjuje, da je nepremičnina, ki je predmet izvršbe, njegovo edino domovanje, kjer prebiva skupaj s partnerko in mladoletno hčerko (staro 5 let). Nadalje graja, ker sodišče prve stopnje glede nesorazmernosti terjatve ni izvedlo dokaza z izvedencem nepremičninske stroke, prav tako pa ni zaslišalo dolžnika glede njegovega zdravstvenega stanja. Dolžnik je težek srčni bolnik. Njegova zdravstvena situacija je zelo resna in življenjsko ogrožajoča. Sodišč ni strokovno usposobljeno, da bi presojalo to njegovo stanje. Operativni poseg je imel ravno pred pisanjem te pritožbe (vstavili so mu žilne opornice). Mora počivati in izvajati predpisano terapijo. Celoten postopek predstavlja dodaten stres in napor za dolžnika, kar vse obremenjuje njegovo zdravstveno stanje. Sodišče prve stopnje mu ni vročilo upnikovega odstopa od pogodbe. Napravilo je neke zaključke, da katerih se ni mogel opredeliti. Gre za bistven dokaz glede izvršljivosti terjatve. Zaradi tega ni mogel preveriti pravilnosti izračuna višine terjatve. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Upnica je na pritožbo odgovorila. Podanim navedbam je nasprotovala, predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da v konkretnem primeru ni podano očitno nesorazmerje med višino terjatve in vrednostjo nepremičnine. Terjatev, ki se izterjuje v tem postopku, znaša preko 186 tisoč evrov, vrednost nepremičnine, ki je predmet te izvršbe, pa znaša (po navedbah dolžnika) vsaj 224 tisoč evrov. Te številke že same po sebi potrjujejo zaključek izpodbijanega sklepa. Angažiranje izvedenca nepremičninske oziroma gradbene stroke, za katerega dolžnik niti ni konkretno navedel, katere trditve naj se z njim dokazujejo, bi bilo povsem nepotrebno. Očitana procesna kršitev, povezana z neizvedbo tega dokaza, ni podana. Poleg tega ne gre za razmeroma nizek in realno obvladljiv dolg, ki bi ga dolžnik v doglednem dodatnem roku (in z morebitno pomočjo socialne mreže ali humanitarnih organizacij) lahko poplačal. Tega dolžnik ne zatrjuje.

6. Dolžnik je v ugovoru in predlogu za odlog sicer navajal, da je težek srčni bolnik. Sodišče prve stopnje ni dvomilo v to, da z družino prebiva v stanovanju, ki je predmet izvršbe, torej da gre za njihov dom. Vendar je ob tem (med drugim) poudarilo, da dolžnik ni zatrjeval oziroma izkazal, da si v primeru realizacije izvršbe ne bodo mogli zagotoviti drugega prebivališča. Te navedbe v pritožbi ne napada. V kontekstu povedanega so neuspešni njegovi očitki, ki merijo na nepravilno ugotovljeno dejansko stanje (glede dolžnikovega edinega doma), vnaprejšnjo dokazno oceno (povezano z neizvedbo predlaganih dokazov) ter kršitvijo pravice do izjave. Trditev, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, ne drži. Očitana protispisnost ni podana. Navedbe, ki jih je v zvezi s tem podal pritožnik, ne merijo na to, da bi sodišče prve stopnje storilo (povsem tehnično) napako pri prenosu določenih podatkov iz listinskega dokaznega gradiva v sodno odločbo.

7. Tek tega izvršilnega postopka zagotovo povzroča dolžniku določeno skrb in stres. Vendar pa je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da iz dokumentacije, priložene k ugovoru oziroma predlogu za odlog izvršbe1, ne izhaja, da bi imel dolžnik izredno, zelo občutljivo oziroma (v tem trenutku) življenjsko ogrožajočo zdravstveno stanje, zaradi česar bi nadaljevanje izvršbe grobo poseglo v njegove osebnostne pravice. Takšno stanje ne izhaja niti iz odpustnega pisma z dne 10. 3. 2021,2 ki ga je dolžnik priložil k pritožbi. Drugačno pritožbeno naziranje ne prepriča. Dolžnik ni uspel izkazati, da je v akutni, kritični zdravstveni fazi. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni strokovno usposobljeno, da bi presojalo njegovo zdravstveno situacijo. Pritožnik ob tem niti ni navedel, katera dejstva iz (tedaj razpoložljive) zdravstvene dokumentacije je morebiti spregledalo ali nepravilno interpretiralo. Glede zaslišanja dolžnika je sodišče prve stopnje pojasnilo, da tega dokaza ni izvedlo, ker je bil dokazni predlog pavšalen oziroma neustrezno substanciran. Te razloge pritožba konkretizirano ne izpodbija. Že zato ne more uspeti s sklicevanjem na vnaprejšnjo dokazno oceno in na kršitev pravice do izjave.

8. Neutemeljene so tudi navedbe glede zatrjevane kršitve pravice do kontradiktornosti, ki jih pritožnik utemeljuje s tem, da mu sodišče prve stopnje (skupaj z upničinim odgovorom na ugovor) ni vročilo (ponovno priloženega) odstopa od pogodbe z dne 20. 10. 2014. Iz spisovnih podatkov in priloženih povratnic sicer ni mogoče zanesljivo ugotovitvi, ali so pri vročanju tega odgovora na ugovor res izpadle določene priloge. Ne glede na to pa je bil omenjeni odstop od pogodbe dolžniku vročen tako dne 29. 10. 2014, kot tudi skupaj s sklepom o izvršbi v tej izvršilni zadevi dne 17. 6. 2020. Slednje je potrdil dolžnik v svojem ugovoru, kjer je sicer pripomnil, da ta dokument ni berljiv. Vendar ta trditev nima opore v spisovnem gradivu. Slabše berljiva je le priložena povratnica. S ponavljanjem svojih navedb, da mu omenjeni odstop od pogodbe ni bil vročen, dolžnik ne more uspeti. Prav tako ne drži, da je ostal brez možnosti, da bi se opredelil do enega od bistvenih dokazov v tem postopku.

9. Ker niso podane niti kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ), je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

1 Pretežno gre za zdravstvene dokumente iz leta 2017 oziroma 2018. Le trije dokumenti so iz leta 2020. 2 Iz tega dokumenta izhaja, da je bil dolžnik 9. 3. 2021 sprejet v UKC Ljubljana zaradi (načrtovane) vstavitve treh žilnih opornic. Poseg je potekal brez težav in je bil 10. 3. 2021 odpuščen domov. Predpisano ima določeno medikamentozno terapijo, katere opustitev lahko vodi v akutno zaporo žilne opornice, kar bi predstavljalo življenjsko ogrožajoč zaplet. Svetovana je kontrola v kardiološki ambulanti čez eno leto in občasna samokontrola krvnega tlaka (ter prilagoditev antihipertenzitivne terapije). Dva tedna naj se izogiba težjim fizičnim opravilom z desno roko.