Jedro

V primerih, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je za ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP).

Predpogoj za dovoljenost revizije v sporu, v katerem predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, pa je, da je tožnik vrednost spornega predmeta sploh navedel v tožbi (drugi odstavek 180. člena ZPP).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je nedopustna izvršba, ki je bila dovoljena s sklepoma Temeljnega sodišča v N.G., Enote v Idriji, opr. št. I 18/90 z dne 30.9.1993 in z dne 23.5.1994 zaradi oprave dejanj po izvršilnem naslovu - sodbi opr. št. P 18/86 z dne 24.6.1988. Odločilo je tudi o pravdnih stroških. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženih strank zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje vlaga revizijo prva tožena stranka. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi. Priglaša stroške.

Revizija je bila vročena tožečim strankam, ki nanjo niso odgovorile, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 2/2003 - p.b. in 2/2004: ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana 6.6.2002, torej v času, ko je že veljal novi ZPP. Zato je treba v tej pravdni zadevi uporabiti določbe novega zakona tudi glede vprašanja dovoljenosti revizije, ker ga novi zakon za prehodno obdobje ni drugače uredil. Po določilu drugega odstavka 367. člena ZPP je revizija zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje dovoljena v premoženjskih sporih samo, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT. V primerih, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je za ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP).

Predpogoj za dovoljenost revizije v sporu, v katerem predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, pa je, da je tožnik vrednost spornega predmeta sploh navedel v tožbi (drugi odstavek 180. člena ZPP).

Tožeče stranke so vložile samostojne tožbe z enakim tožbenim zahtevkom za nedopustnost izvršbe. Prva tožeča stranka vrednosti spornega predmeta v tožbi ni navedla, druga tožeča stranka je navedla vrednost spornega predmeta 300.000 SIT, tretja tožeča stranka pa 250.000 SIT. Sodišče je vse tri tožbe s sklepom združilo v skupno obravnavanje (prvi odstavek 300. člena ZPP). Tako kot so imele tožeče stranke pri uveljavljanju nedenarnega tožbenega zahtevka možnost, da si z ustrezno oceno vrednosti spora zagotovijo pravico do revizije, so imele tudi tožene stranke možnost, da v primeru prenizke ocene vrednosti spora, oziroma izostanka te ocene, ugovarjajo ter dosežejo ustrezno oceno. Tožene stranke v tej pravdni zadevi ocenjenima vrednostima spora oziroma njenemu izostanku niso ugovarjale, navedeni oceni pa za dovoljenost revizije ne zadostujeta.

Zato je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP revizijo prve tožene stranke kot nedovoljeno zavrglo. Izrek revizijske odločbe zajema tudi odločitev o njenih priglašenih revizijskih stroških.