Jedro

Ob upoštevanju ugovornih trditev bi sodišče prve stopnje ob skrbi presoji njegove vsebine in dopolnitve tožbe tožeče stranke lahko zaključilo, da je tožeča stranka v svoji vlogi, na katero tožena stranka res ni odgovorila, zanikala trditve tožene stranke glede neobstoja poslovnega razmerja in ga dokazovala, toda tožena stranka, če ni odgovorila na to vlogo, še ni pritrdila tožeči stranki, saj se je s svojo vlogo tožeča stranka odzivala na vlogo tožene stranke in prerekala njeno vsebino, ob takšnem vrstnem redu vlog in trditev, pa ni mogoče šteti, da je tožena stranka priznala trditve tožeče stranke. Večkratno zanikanje dejstev ni potrebno, zato neodzivanje na vlogo tožeče stranke, ni mogoče umestiti pod 214.člen ZPP in ga razlagati tako, da je tožena stranka umaknila svoje navedbe iz ugovora zoper sklep o izvršbi in da je dejansko stanje postalo nesporno1.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških pravdnih strank se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo II Pg 383/2016 z dne 28.11.2016 izreklo: “I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani št. VL 36409/2016 z dne 14.4.2016 ostane v veljavi tudi v tistem delu, s katerim je toženi stranki naloženo, da plača tožeči stranki 4.632,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi: - od 183,00 EUR od 9.7.2015 dalje do plačila in - od 4.449,53 EUR od 9.12.2015 dalje do plačila ter 74,00 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.5.2016 dalje do plačila. II. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 438,66 EUR pravdnih stroškov v 15 dneh, v nasprotnem primeru z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.“

2. Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo izdalo skladno z določbo 488.člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).(1)

3. Iz izpodbijane sodbe izhaja,da je tožeča stranka kot upnik zoper dolžnika - sedaj toženo stranko 14.4.2016 predlagala izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 4.632,53 EUR z obrestmi in izvršilnimi stroški. Izdanemu sklepu o izvršbi št. VL 36409/2016 z dne 14.4.2016 je dolžnik obrazloženo ugovarjal, zato ga je sodišče razveljavilo v delu, s katerim je dovolilo izvršbo, in zadevo odstopilo v reševanje naslovnemu sodišču v pravdo. V ugovoru se je dolžnik skliceval, da z upnikom ni poslovno sodeloval ali mu dal kakšno naročilo, na podlagi katerega bi nastala njegova obveznost, niti mu ni upnik izdal nobenega računa. V dopolnitvi tožbe je tožeča stranka predložila dva računa in navedla, da ugovorne navedbe predstavljalo sprenevedanje dolžnika in njegovo zavlačevanje s plačilom. Predstavnik toženca D. je v e-pošti 18.4.2016 direktorici tožnice v celoti priznal dolg in se opravičil za neplačilo v dogovorjenem roku. Skliceval se je na težko finančno situacijo in hkrati obljubljal plačilo v mesecu avgustu 2016. Tožnica je sicer tožencu že pred predlagano izvršbo večkrat podaljšala rok plačila. Ker pa se toženec ni držal nobenega roka, ki ga je obljubil, je bila tožnica zoper njega primorana sprožiti izvršbo. V dopolnitvi tožbe je še podrobno navedla, da vtožuje plačilo dveh računov za najem kovinske/stojnice 3-x 2 m za prireditev v juniju 2015 v P., ki jo je tožnica kot najemodajalka oddala tožencu za obdobje od 24.6.2016 do 26.6.2015 za dogovorjeno najemnino 150,00 EUR (brez DDV) in jo tudi zmontirala oziroma demontirala. Na osnovi takšnega dogovora je bil sestavljen delovni nalog in s strani toženca podpisan prevzemno-predajni zapisnik št. 645/2015, s katerim je potrdil prevzem kovinske stojnice v najem. Na podlagi tega mu je tožnica nato 30.6.2015 izstavila račun št. 876-2015 v višini 183,00., EUR z rokom plačila 8.7.2015, ki ga toženec ni poravnal. Podlaga za drugo obveznost toženca pa je njegovo naročilo tožnici za najem prireditvenih komponent za „Jesensko krasovanje" v letu 2015. Sklenjena je pogodba št. JD 94/673a , s katero sta se pravdni stranki dogovorili, da tožnica odda tožencu v najem šotor 20 x 40 m/3, pagodo 4 x 4 m - 4 kom, povezovalni žleb, leseni pod in peč za ogrevanje za obdobje od 27.11.2015 do 14.12.2015 za dogovorjeno ceno 5.286,50 EUR(brez DDV) v roku do 8.12.2015. Ker je toženec poravnal 2.000,00 EUR avansa, tožnica na podlagi tega računa vtožuje še 4.449,53 EUR. S tožbo tako zahteva plačilo skupaj 4.632,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega računa dalje do plačila. Obstoj te obveznosti doslej ni bil sporen, toženec jo je dostikrat potrdil, nazadnje v e-dopisu 18.4.2016, vendar je ni poravnal. 4. Nadalje iz izpodbijane sodbe izhaja, da toženec na podane navedbe in predložene dokaze ni odgovoril. Toženec ni odgovoril na navedbe tožnice iz dopolnitve tožbe, zato so ostala vsa relevantna dejstva v tem sporu neprerekana. V primeru, če stranka ne prereka dejstev ali jih zanika brez navajanja razlogov, se ta dejstva štejejo za priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP), priznanih dejstev pa ni potrebno dokazovati (prvi odstavek 214. člena ZPP). Sodišče je zato glede dejanskega stanja upoštevalo trditveno in dokazno podlago, kot jo je podala tožeča stranka. Ker je sodišče po prejemu dopolnitve tožbe ugotovilo, da med strankama ni sporno dejansko stanje in da tudi ni drugih ovir za izdajo odločbe, je v tej zadevi izdalo odločbo o sporu brez razpisa naroka (488. člen ZPP).

5.Kot sledi iz izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je dala tožnica tožencu v najem več premičnih komponent za dve prireditvi. Pravna podlaga njenega zahtevka je določilo prvega odstavka 587. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), po katerem se z najemno pogodbo najemodajalec zavezuje, da bo najemniku izročil določeno stvar v rabo, ta pa se zavezuje, da mu bo za to plačal določeno najemnino. Sodišče je nadalje ugotovilo, da je tožnica v obeh primerih izpolnila svoj del pogodbene obveznosti, ko je tožencu izročila v rabo dogovorjene komponente, medtem ko ji toženec (razen avansa za drug računa) ni poravnal najemnine, torej ni izpolnil svoje pogodbene obveznosti. Tožbenemu zahtevku za plačilo 4.632,53 EUR je zato sodišče v celoti ugodilo in v tem obsegu vzdržalo v veljavi izvršilni sklep. Tega je vzdržalo v veljavi tudi glede priglašenih zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznega računa dalje do plačila, saj toženec zamuja s plačilom denarne obveznosti.V takem primeru je poleg glavnice dolžan poravnati tudi zakonske zamudne obresti (378. člen OZ), ker obveznosti ni izpolnil v roku, ki je določen za njeno izpolnitev (prvi odstavek 299. člena OZ).

6. Zoper sodbo je vložila pravočasno pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338.členu ZPP in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje., tožeči stranki pa naloži v plačilo stroške pritožbe v roku 15 dni skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za njihovo plačilo dalje.

7. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje, sklicujoč se na 488. člen ZPP izdalo sodbo ne da bi razpisalo obravnavo. Toda takšno ravnanje predstavlja bistveno kršitev pravil postopka, ker je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave, čeprav bi moralo obravnavo opraviti in skladno s 286. čl. ZPP toženi stranki omogočiti, da poda svoje navedbe in dokaze, zato je podana kršitev 10. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP.

8. Pritožba nadalje še navaja, da tožena stranka s strani sodišča prve stopnje ni bila pozvana, da poda odgovor na vlogo tožeče stranke, niti ni bila opozorjena na morebitne posledice, če tega ne stori. Upoštevaje, da imata pravdni stranki v takem primeru skladno s 286. členom ZPP pravico navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, je toženi stranki ob neupoštevanju te pravice in načela kontradiktornosti sodišče onemogočilo podati navedbe in dokaze. V posledici kršitve pravil postopka je tudi dejansko stanje nepravilno ugotovljeno, kar je imelo za posledico tudi napačno uporabo materialnega prava.

9. Tožena stranka je priglasila stroške pritožbe.

10. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

11. Tožeča stranka je priglasila stroške odgovora na pritožbo.

12. Pritožba je utemeljena.

13. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje utemeljenosti pritožbenega očitka, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je izdalo izpodbijano sodbo brez glavne obravnave, pa bi bilo moralo opraviti glavno obravnavo.

14. Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo izdalo skladno s 488. členom ZPP, ki določa, da kadar po prejemu odgovora na tožbo sodišče ugotovi, da med strankama dejansko stanje ni sporno in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, lahko brez razpisa naroka izda odločbo o sporu (določba 488.člena ZPP je umeščena v dvaintrideseto poglavje ZPP, ki ureja postopek v gospodarskih sporih- določbe od 480. člena do 496. člena ZPP).

15. Sodišče prve stopnje je svojo presojo, da v obravnavani zadevi ni sporno dejansko stanje, obrazložilo s tem (7. in 8. točka obrazložitve izpodbijane sodbe), da je sicer tožena stranka ugovarjala sklepu o izvršbi, navedbam tožeče stranke iz dopolnitve tožbe pa ne in je zato šteti, da ni prerekala navedb tožeče stranke, neprerekana dejstva pa se štejejo za priznana (214.člen ZPP).

16. Pritožbeno sodišče meni, da so takšni razlogi sodišča prve stopnje zmotni, saj je ugovor tožene stranke v izvršilnem postopku šteti kot vlogo tudi v pravdnem postopku, če se po ugovoru postopek nadaljuje kot pravdni postopek in ne izgubi svojega procesnega pomena pripravljalne vloge.

17. Ob upoštevanju ugovornih trditev bi sodišče prve stopnje ob skrbi presoji njegove vsebine in dopolnitve tožbe tožeče stranke lahko zaključilo, da je tožeča stranka v svoji vlogi, na katero tožena stranka res ni odgovorila, zanikala trditve tožene stranke glede neobstoja poslovnega razmerja in ga dokazovala, toda tožena stranka, če ni odgovorila na to vlogo, še ni pritrdila tožeči stranki, saj se je s svojo vlogo tožeča stranka odzivala na vlogo tožene stranke in prerekala njeno vsebino, ob takšnem vrstnem redu vlog in trditev, pa ni mogoče šteti, da je tožena stranka priznala trditve tožeče stranke. Večkratno zanikanje dejstev ni potrebno, zato neodzivanje na vlogo tožeče stranke, ni mogoče umestiti pod 214.člen ZPP in ga razlagati tako, da je tožena stranka umaknila svoje navedbe iz ugovora zoper sklep o izvršbi in da je dejansko stanje postalo nesporno.(2)

18. Pritožba utemeljeno meni, da bi sodišče prve stopnje moralo pozvati toženo stranko skladno z 286. členom ZPP, da mora na dopolnitev tožbe odgovoriti v določnem roku in jo opozoriti na posledice zamude roka, saj pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz spisovnega gradiva na izhaja, da bi bilo temu tako, pač pa pa je dopolnitev tožbe toženi stranki bila vročena s pozivom, da mora na pripravljalno vlogo odgovoriti v roku 15 dni in da mora vloga biti obrazložena skladno s prvim odstavkom 278.člena ZPP (listna številka 24 spisa in vročilnica k temu pozivu).

19. Ob spornem dejanskem stanju pa sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati sodbe, ne da bi razpisalo narok za glavno obravnavo, ker pa tega ni storilo, ima pritožba prav, da je s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 10.točki drugega odstavka 339. člena ZPP in toženo stranko prikrajšalo za možnost izjasnitve v postopku, kar pomeni še absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8.točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

20. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo odločanje sodišču prve stopnje (354. člen ZPP). Pritožbeno sodišče ugotovljene pomanjkljivosti ne more odpraviti samo, saj bi stranki v nasprotnem prikrajšalo za pravico do pritožbe (25. člen Ustave Republike Slovenije).

21. Odločitev glede pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP)

22. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti ugotovljeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, tako da bo v sporni zadevi razpisalo narok za glavno obravnavo in izvedlo vse dokaze, za katere bo ocenilo, da jih je potrebno dopustiti in izvesti zaradi ugotovitve dejanskega stanja, odločilnega za presojo sporne zadeve in nato na ugotovljeno dejansko stanje tudi ustrezno uporabiti materialno pravo.

Op. št. (1): Določba 488.člena ZPP se glasi: “Kadar po prejemu odgovora na tožbo sodišče ugotovi, da med strankama ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, lahko brez razpisa naroka izda odločbo o sporu“.

Op. št. (2): Primerjaj sklep VSC Cpg 14/72015 z dne 20.5.2015, sklep VSL I Cpg 1767/2015 z dne 21.6.2016, sklep VSM I Cpg 144/2015 z dne 20.8.2015.