Jedro

Očitno je, da je Delovno in socialno sodišče štelo dopolnitev tožbe, ki jo je pripravila tožeča stranka, za tožbo v socialnem sporu. V nasprotnem primeru ne bi prisodilo stroškov te odvetniške storitve. Po besedah tožeče stranke je upravičenec sam vložil pritožbo zoper odločbo Komisije druge stopnje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ta je to pisanje odstopil Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Slednje je upravičenca pozvalo k dopolnitvi, kar je zanj storila tožeča stranka. Šlo je torej za laično tožbo, ki ni bila sposobna obravnave. Tako drži, da gredo tožeči stranki stroški za sestavo tožbe.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se II. točka sklepa Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Bpp 186/2019 z dne 17. 6. 2020 spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati še 152,25 EUR v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do prenehanja obveznosti.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške v višini 148,80 EUR v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do prenehanja obveznosti.

Obrazložitev

**Uvodno o upravnem postopku**

1. Tožeča stranka je uveljavljala plačilo sestave tožbe, zastopanja na naroku, priprave vloge za povrnitev stroškov, materialnih stroškov, davka na dodano vrednost, vse v okviru brezplačne pravne pomoči. Njeni zahtevi je tožena stranka delno ugodila. Priznala ji je nagrado za zastopanje na naroku za glavno obravnavo, materialne stroške, davek na dodano vrednost; plačilo sestave tožbe in vloge pa je zavrnila. Postavila se je na stališče, da je bila tožba vložena preden je bila prosilcu dana brezplačna pravna pomoč, sestavo vloge za povrnitev stroškov pa ni štela za samostojno opravilo.

**Ključne navedbe strank v upravnem sporu**

2. Z opisanim sklepom tožeča stranka ni soglašala. Povrnitev predmetnih stroškov je sodišče že naložilo nasprotni stranki v socialnem sporu. Slednja jih je tudi poravnala. Tožeča stranka je tožbo dopolnila po dodelitvi brezplačne pravne pomoči, vloga za povrnitev stroškov pa je bila potrebna, ker je sodišče izdalo sodbo na podlagi pripoznave izven obravnave. Predlagala je, da naslovno sodišče izpodbijani sklep v zavrnilnem delu odpravi in ji prizna (še) nagrado za sestavo tožbe in vloge.

3. Na tožbo se tožena stranka in stranka z interesom nista odzvali. Dne 29. 7. 2021 je tožena stranka sporočila, da je nasprotna stranka v socialnem sporu nakazala 152,25 EUR stroškov.

**O sojenju po sodnici posameznici**

4. Med drugim odloča sodišče po sodniku posamezniku, če vrednost spornega predmeta v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, ne presega 20.000 EUR in ne gre za pomembno pravno vprašanje (prva alineja drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-11). O tem, ali spor izpolnjuje te pogoje, odloči senat, na predlog sodnika poročevalca (tretji odstavek 13. člena ZUS-1).

5. Za rešitev tega upravnega spora je bistvena pravilna odmera nagrade za odvetniške storitve brezplačne pravne pomoči. Tožbeni razlogi so v tem pogledu preprosti. Ne odpirajo se (nove) relevantne pravne dileme, niti ni dejansko stanje zahtevno (ni večjega števila pravno pomembnih dejstev, ni potrebe po obseženem dokaznem postopku), ne sporno. Ker vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 EUR, je senat sklenil, da o zadevi odloči sodnica posameznica (sklep z dne 15. 9. 2022).

**O sojenju brez glavne obravnave**

6. Dejansko stanje, pomembno za odločitev o zadevi, med strankama ni bilo sporno, zato je sodišče odločilo brez glavne obravnave (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Trditvam tožeče stranke tožena stranka ni oporekala. Stranki sta se razhajali le v dokazni oceni sicer nespornih dejstev.2 **K I. točki izreka**

7. Tožba je utemeljena.

8. Brezplačna pravna pomoč se dodeli na način, pod pogoji in v skladu z zakonskimi merili (prvi odstavek 2. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči v nadaljevanju: ZBPP3) za pravno svetovanje, pravno zastopanje, druge zakonsko določene pravne storitve, za vse oblike sodnega varstva v sodnih postopkih ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (prvi odstavek 7. člena ZBPP). Izvajajo jo lahko samo osebe, določene z zakonom (5. člen ZBPP), med ostalimi odvetniki in odvetniške družbe (prvi odstavek 29. člena ZBPP).

9. Za pravno pomoč po ZBPP je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi in v obsegu dodeljene brezplačne pravne pomoči (šesti odstavek 30. člena ZBPP). Dolžan je voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči ter ga navesti na ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči (osmi odstavek 30. člena ZBPP). Odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi (peti odstavek 17. člena Zakona o odvetništvu4).

10. Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po prejemu izpolnjene napotnice odloči o končnem obračunu storitev s sklepom. Slednjega pošlje izvajalcu brezplačne pravne pomoči in upravičencu do brezplačne pravne pomoči. Plačilo se izvede v roku, določenem z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za tekoče leto (šesti odstavek 40. člena ZBPP).

11. Dne 27. 5. 2019 je tožena stranka dodelila redno brezplačno pravno pomoč A. A. (v nadaljevanju: upravičenec).5 Za izvajanje te pomoči je določila tožečo stranko. Ta je zastopala upravičenca pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. Dopolnila je tožbo, po izdaji sodbe na podlagi pripoznave pa je dne 5. 6. 2020 zahtevala povrnitev stroškov. Njeni zahtevi je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ugodilo in upravičencu prisodilo 152,25 EUR.6 Ta vsota je obsegala zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo, sestavo zahteve za povrnitev stroškov z dne 5. 6. 2020, materialne stroške in davek na dodano vrednost. Pred tem je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani že v sodbi na podlagi pripoznave upravičencu priznalo stroške sestave tožbe, materialne stroške in davek na dodano vrednost.7

12. Tožeča stranka je nato dne 9. 6. 2020 vrnila izpolnjeno napotnico za obračun stroškov brezplačne pravne pomoči (tretji odstavek 40. člena ZBPP). Z njo je uveljavljala plačilo sestave tožbe, zastopanja na prvem naroku za glavno obravnavo, sestavo zahteve za povrnitev stroškov, materialnih stroškov in davka na dodano vrednost po Odvetniški tarifi (v nadaljevanju: OT8).

13. Medtem ko se je tožena stranka strinjala, da so stroški za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo, materialni stroški in davek na dodano vrednost upravičeni, pa je glede sestave zahteve za povrnitev stroškov sklenila, da ni šlo za samostojno opravilo. Tožba pa je bila po njeni oceni vložena preden je upravičenec zaprosil za brezplačno pravno pomoč.

14. Očitno je, da je Delovno in socialno sodišče štelo dopolnitev tožbe, ki jo je pripravila tožeča stranka, za tožbo v socialnem sporu. V nasprotnem primeru ne bi prisodilo stroškov te odvetniške storitve. Po besedah tožeče stranke je upravičenec sam vložil pritožbo zoper odločbo Komisije druge stopnje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ta je to pisanje odstopil Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Slednje je upravičenca pozvalo k dopolnitvi, kar je zanj storila tožeča stranka. Šlo je torej za laično tožbo, ki ni bila sposobna obravnave.

15. Tako drži, da gredo tožeči stranki stroški za sestavo tožbe. Enako velja za stroške sestave zahteve za povrnitev stroškov. Kot rečeno, nastopile so okoliščine, ki so povzročile konec postopka - tožena stranka je pripoznala tožbeni zahtevek (sedmi odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP9). Sodba na podlagi pripoznave10 je bila izdana po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo. Vsebovala je le sklep o dotedanjih stroških. Zahteva za povrnitev stroškov je bila torej osnovana.11 Navsezadnje ji je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani sledilo in uveljavljane stroške prisodilo.12

16. Stroške odvetniških storitev, ki jih je tožena stranka zavrnila, je Delovno in socialno sodišče pred tem priznalo upravičencu, nasprotna stranka v socialnem sporu pa poravnala.

17. Na tem mestu sodišče še pripominja, da v danem položaju, ko je sodišče izven naroka izdalo sodbo, zahteva za povrnitev stroškov brez dvoma predstavlja samostojno opravilo in sicer vlogo po 2. točki Tarifne številke 15 OT.

18. Odločbo je sodišče v izpodbijanem delu spremenilo in toženi stranki naložilo (še) plačilo odvetniških storitev v višini 152,25 EUR (prvi odstavek 65. člena ZUS-1). To je bilo zaradi narave zahtevka potrebno, podatki iz spisa pa so dali zanesljivo podlago za odločitev (prvi odstavek 7. člena ZUS-1). Nenazadnje je vsebinska presoja sledila načelu ekonomičnosti (prvi odstavek 11. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).13 **K II. točki izreka**

19. Odločitev o stroških je sodišče oprlo na prvi odstavek 25. člena ZUS-1, prvi odstavek 154. člena in 155. člen ZPP. Tožeča stranka je s tožbo uspela, zato ji mora tožena stranka povrniti njene stroške. V poštev so prišli le izdatki, ki so bili potrebni za ta spor; o tem je sodišče sklepalo po presoji vseh okoliščin.

20. Potrebne stroške je odmerilo po OT v višini 148,80 EUR. Odvetniške storitve so obsegale sestavo tožbe (prva alineja 1. točke Tarifne številke 34 OT - 200 točk), izdatke za stranko (tretji odstavek 11. člena OT - 4 točke) in 22% davek na dodano vrednost (26,40 EUR).

1 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009. 2 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča X Ips 60/2021 z dne 10. 11. 2021, 16. točka. 3 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 48/2001 z dne 13. 6. 2001, 50/2004 z dne 6. 5. 2004, 23/2008 z dne 7. 3. 2008, 19/2015 z dne 20. 3. 2015, 39/2018 z dne 8. 6. 2018 ter odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številki U-I-253/13-8 z dne 13. 2. 2014 in U-I-161/12-16 z dne 20. 2. 2014. 4 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije številke: 18/1993 z dne 9. 4. 1993, 24/2001 z dne 5. 4. 2001, 54/2008 z dne 2. 6. 2008, 35/2009 z dne 8. 5. 2009, 97/2014 z dne 30. 12. 2014, 46/2016 z dne 30. 6. 2016, 36/2019 z dne 22. 6. 2019 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številke: U-I-201/93-19 z dne 7. 3. 1996, U-I-212/03-14 z dne 24. 11. 2005 ter U-I-115/14-28 Up-218/14-45 z dne 5. 2. 2016. 5 Sodišče se je v tej in naslednjih točkah naslonilo na tožbene trditve. Tožena stranka jim ni nasprotovala. 6 Sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani V Ps 380/2019 z dne 8. 6. 2020. 7 Sodba na podlagi pripoznave Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani V Ps 380/2019 z dne 28. 5. 2020, 5. točka. 8 Objavljena v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 2/2015 z dne 9. 1. 2015, 28/2018 z dne 20. 4. 2018 in 22/2019 z dne 5. 4. 2019. 9 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 26/1999 z dne 15. 4. 1999, 96/2002 z dne 14. 11. 2002, 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 2ZU/2004 z dne 15. 1. 2004, 52/2007 z dne 12. 6. 2007, 45/2008 z dne 8. 5. 2008, 74/2012 z dne 8. 10. 2012, 10/2017 z dne 27. 2. 2017, 32/2018 z dne 11. 5. 2018 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije številke U-I-255/99-28 z dne 5. 6. 2003, U-I-145/03-9 z dne 23. 6. 2005, Up-258/03-14 z dne 22. 9. 2005, U-I-55/04-10 ter Up-90/04-15 z dne 6. 4. 2006, U-I-146/07-34 z dne 13. 11. 2008, U-I-279/08-8 z dne 17. 12. 2008, U-I-279/08-14 z dne 9. 7. 2009, U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010, U-I-200/09-14 z dne 20. 5. 2010, U-I-161/10-12 z dne 9. 12. 2010, U-I-74/12-6 z dne 13. 9. 2012, U-I-290/12-9 z dne 25. 4. 2013, U-I-134/10-28 z dne 24. 10.2013 ter U-I-48/11-10, Up-274/11-9 z dne 16. 1. 2014, U-I-74/14-9 z dne 17. 6. 2016 in U-I-5/16-9 z dne 19. 1. 2017. 10 Če tožena stranka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek, izda sodišče brez nadaljnjega obravnavanja sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi (prvi odstavek 316. člena ZPP). 11 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 684/2011 z dne 8. 12. 2011, 10. točka in Pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 21. 6. 2001. 12 Sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani V Ps 380/2019 z dne 8. 6. 2020, 2. točka. 13 Primerjaj sodbo naslovnega sodišča I U 1784/2017 z dne 6. 2. 2018, 9. točka.