Jedro

Dejstvo stalnega prebivališča polnoletne hčere B. B. je po oceni pritožbenega sodišča ključno. Če bi polnoletna hči B. B. imela stalno prebivališče pri tožnici, bi jo bilo potrebno šteti med družinske člane tožnice, kar posledično pomeni tudi upoštevanje dohodkov polnoletne hčere B. B. V primeru, da ima polnoletna hči B. B. stalno prebivališče pri očetu, se ne more šteti med družinske člane tožnice, posledično se ne morejo pri ugotavljanju premoženjskega stanja družine šteti niti njeni dohodki. Kot pravilno opozarja tožnica, je na sporno dejstvo prebivališča polnoletne hčere B. B., opozarjala že v predhodnem upravnem postopku kot tudi v tožbi in na glavni obravnavi dne 20. 10. 2021. Zato je pravno pomembno dejstvo, ali je polnoletna hči B. B. v relevantnem obdobju res prebivala pri tožnici, zaradi česar bi jo bilo potrebno presojati kot družinskega člana tožnice. Je pa seveda to dejstvo pomembno v povezavi z obveznostjo tožnice pristojnemu CSD sporočati spremembe, ki lahko vplivajo na samo pravico. To v postopku ni raziskano, ker je sodišče napačno štelo, da je tožnica ugovarjala samo upoštevanju dohodkov polnoletne hčere B. B., ne pa dejstvu njenega stalnega prebivališča.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke št. 12300-2175/2020/2 z dne 22. 1. 2021 in odločbo CSD A. št. 1231-17566/2020-31860/2 z dne 27. 8. 2020 ter odločilo, da tožnica sama nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi v celoti ugodi, podrejeno pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču v novo odločanje. Sodišče je napačno upoštevalo dohodek polnoletne hčere B. B. Napačna je ugotovitev, da tožnica ni oporekala, da polnoletna hči živi pri njej. Slednje je zatrjevala tako v pritožbi zoper prvostopno odločbo kot v tožbi. Napačno je sklepanje sodišča, da je potrebno šteti, da sta starša spoštovala dogovor iz sodne poravnave z dne 28. 3. 2019, ker polnoletna hči B. B. ni omenjena v sporazumu z dne 20. 7. 2020 in je družinski član tožnice. Polnoletna hči B. B. se ne omenja v sporazumu pred CSD, ker tožnica in oče C. C. nista bila več zakonita zastopnika polnoletne hčere B. B. in ne moreta v njenem imenu določati medsebojnih obveznosti pred CSD. V sporazumu pred CSD bi bila lahko polnoletna hči B. B. omenjena zgolj tako, da bi tudi sama sodelovala kot polnoletna oseba z vsemi pravicami in dolžnostmi. S polnoletnostjo je hči B. B. postala aktivno legitimirana uveljaviti pravico do preživnine naproti svojim staršema. Sodišče je napačno uporabilo določila družinskega zakonika. Polnoletna hči B. B. je zoper tožnico 27. 5. 2020 vložila tožbo zaradi plačila preživnine na Okrožno sodišče v Ljubljani. Jasno je navedla, da pri tožnici ne živi več od polnoletnosti dalje. Od 22. 8. 2019 dalje živi pri očetu in ima pri njemu tudi prijavljeno stalno prebivališče. S tem je seznanjen tudi prvostopni organ, ki je šele po dolgotrajni intervenciji popravil svoje ugotovitve. Postopek med polnoletno hči B. B. in tožnico je bil zaključen s sodno poravnavo, opr. št. II N 758/2020 z dne 5. 5. 2021. Sodišče se v primeru polnoletne hčere B. B. sklicuje na sodno poravnavo opr. št. P 1152/2018-4 z dne 28. 3. 2019, v primeru presoje za mladoletno hčere D. D. pa se opre na dogovor med tožnico in očetom C. C., sklenjen pri CSD dne 20. 7. 2020. Šteje, da ta dogovor izkazuje dejansko stanje, čudi pa zakaj sodišče takšnega zaključka ni sprejelo tudi pri presoji za polnoletno hči B. B. Svojo odločitev je sodišče podkrepilo z poizvedbami po uradni dolžnosti pri očetu C. C. glede mladoletne hčere D. D., odgovore pa posredovalo tožnici zgolj en dan pred narokom. Tožnica ni imela zadosti časa, da bi se z odgovori lahko seznanila in o njih izjavila, s čimer je bila kršena pravica tožnice do izjave. Tožnici ni znano, na podlagi česa je sodišče opravilo poizvedbo pri očetu C. C. ter na kakšni podlagi je pridobilo izjavo mladoletne hčere D. D. z dne 23. 4. 2020. Gre za izjavo, ki je bila podana še preden je bila ta tožba vložena in se ta izjava niti ne nanaša na predmetni postopek. Ni izkazano, da gre res za izjavo mladoletne hčere D. D. Gre za izjavo, ki jo je pripravil oče C. C. in jo dal v podpis mladoletni hčeri D. D. Takšna izjava ni in ne more biti verodostojen dokaz in se ne bi smela uporabiti v predmetnem postopku. V kolikor bi sodišče želelo pridobiti izjavo mladoletne hčere D. D., bi jo moralo zaslišati. Ker tega ni storilo, je tožnici kršilo pravico do izjave in sodelovanja pri neposredni izvedbi dokazov. Prvostopno sodišče ni izvedlo vseh predlaganih dokazov tožnice, zlasti njenega zaslišanja. Tožnica je bila na narok vabljena z zaslišanjem 6. 7. 2020, pa vendar ni bila zaslišana, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP preizkusilo izpodbijano sodbo v okviru uveljavljanih pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Sodišče pa ni pravilno ugotovilo dejansko stanje glede upoštevanja dohodka polnoletne hčere B. B., zaradi česar je bilo v tem delu zmotno uporabljeno materialno pravo. V preostalem se pritožbeno sodišče strinja z ugotovitvami in stališči sodišča prve stopnje.

5. Neupoštevna je pritožbena trditev o kršitvi pravice tožnice do izjave. Sodišče je pridobilo izjavo mladoletne hči D. D. z dne 23.4.2020 v okviru pripravljalnega postopka, katerega namen je organizirati postopek tako, da pride do zaključka postopka brez nepotrebnega zavlačevanja. Seveda ne na račun kršitev pravic strank, do katerih pa v tem sporu, ni prišlo. V socialnih sporih sobiva načelo materialne resnice s preiskovalnim načelom. Vpeljano načelo o materialni resnici je povezano z večjo omejenostjo načela dispozitivnosti, saj so pravice, ki se uveljavljajo kogentno določene z zakonom. Slednje od sodišča zahteva bistveno bolj aktivno vlogo, kot je ta določena v drugih sporih. Temu je prilagojena tudi vloga strank.1 S tem je zvezano preiskovalno načelo, ki pooblašča sodišče, da lahko izvaja dokaze tudi po uradni dolžnosti, če po izvedbi dokazov, ki so jih predložile stranke, ne more ugotoviti pravotvornih dejstev. Sodišče je o vseh pravno pomembnih dejstvih, ki tvorijo podlago sodbe vsaki stranki omogočilo pravico do izjave.2 Kot je pravilno poudarilo sodišče je pravico stranke do izjave v postopku potrebno razlikovati od zaslišanja stranke v dokazne namene. Bistvo te pravice ni, da se stranko zasliši kot dokaz, temveč da se stranki zagotovi možnost izjave. Pravica do izjave se v postopku uresničuje s pisnimi vlogami in z navajanjem na glavni obravnavi, tako da ta pravica z odločitvijo sodišča ni bila prekršena. Po oceni pritožbenega sodišča je bil postopek voden ob spoštovanju temeljne zahteve po enakopravnosti in procesnem ravnotežju strank.

6. Ni utemeljen niti pritožbeni očitek v smislu bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče zavrnitev dokaznega predloga o zaslišanju tožnice ustrezno obrazložilo v dokaznem sklepu sodbe.3

7. Pritožbeno sodišče pa je sledilo pritožbenemu razlogovanju, da je sodišče nepravilno ugotovilo dejansko stanje o številu družinskih članov in posledično o dohodkih, ki jih mora upoštevati pri ugotavljanju cenzusa družine tožnice. Iz 9. točke obrazložitve sodbe je razvidno, da je sodišče kot nesporno dejstvo štelo, da so bili otroci D. D., B. B. in E. E. po razvezi zakonske zveze na podlagi sodne poravnave opr. št. P 1152/2018-IV z dne 28. 3. 2019 dodeljeni v vzgojo, varstvo in preživljanje obema staršema. Pravilno je sicer razlogovanje sodišča v 11. točki obrazložitve sodbe, da ne glede na to, da je hči B. B. avgusta 2019 postala polnoletna, ne gre za samsko osebo v smislu 11. odstavka 10. člena ZUPJS.4 Vendar je napačna in preuranjena ugotovitev sodišča, da je polnoletno hči B. B. potrebno šteti med družinske člane družine tožnice in posledično pri upoštevanju materialnega položaja družine, upoštevati njene dohodke iz naslova študentskega dela. Napačna je ugotovitev sodišča v 11. točki obrazložitve sodbe, da tožnica ni ugovarjala, da se polnoletna hči B. B. upošteva kot njen družinski član, saj je nasprotovala zgolj upoštevanju njenih dohodkov iz naslova študentskega dela.

8. Dejstvo stalnega prebivališča polnoletne hčere B. B. je po oceni pritožbenega sodišča ključno. Če bi polnoletna hči B. B. imela stalno prebivališče pri tožnici, bi jo bilo potrebno šteti med družinske člane tožnice, kar posledično pomeni tudi upoštevanje dohodkov polnoletne hčere B. B. V primeru, da ima polnoletna hči B. B. stalno prebivališče pri očetu, se ne more šteti med družinske člane tožnice, posledično se ne morejo pri ugotavljanju premoženjskega stanja družine šteti niti njeni dohodki. Kot pravilno opozarja tožnica, je na sporno dejstvo prebivališča polnoletne hčere B. B., opozarjala že v predhodnem upravnem postopku5 kot tudi v tožbi in na glavni obravnavi dne 20. 10. 2021. Zato je pravno pomembno dejstvo, ali je polnoletna hči B. B. v relevantnem obdobju res prebivala pri tožnici, zaradi česar bi jo bilo potrebno presojati kot družinskega člana tožnice.6 Je pa seveda to dejstvo pomembno v povezavi z obveznostjo tožnice pristojnemu CSD sporočati spremembe, ki lahko vplivajo na samo pravico. To v postopku ni raziskano, ker je sodišče napačno štelo, da je tožnica ugovarjala samo upoštevanju dohodkov polnoletne hčere B. B., ne pa dejstvu njenega stalnega prebivališča. 9. Pravilno je zatrjevanje tožnice, da je s polnoletnostjo hči B. B. postala sama aktivno legitimirana za uveljavljanje pravice do preživnine napram svojima staršema. Slednje je nenazadnje razvidno iz predložene tožbe zaradi plačevanja preživnine z dne 27. 5. 2020 (priloga A17)7 in sodne poravnave z dne 5. 5. 2021 (A/18-19).8 Gre sicer za dokaza, ki sta bila predložena šele v pritožbi. Za dopustne pritožbene novote v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP gre samo v primeru, kadar so zatrjevana dejstva objektivno stara,9 vendar so za stranko subjektivno gledana nova. Gre za vprašanje dokazov in raztezanja pravnomočnosti na ta dokaz.10 Pritožnica sicer ni izkazala, da brez svoje krivde ni mogla predložiti dokaza do konca glavne obravnave, vendar se po pritožbeni oceni ne glede na predložena dokaza, že v upravnem in dokaznem postopku, kot sporno izpostavi dejstvo spremembe stalnega prebivališča polnoletne hčere B. B. Ker gre (v povezavi s tožničino obveznostjo sporočanja sprememb) za pravno relevantno dejstvo, ki ni bilo pravilno ugotovljeno, je posledično v tem delu dejansko stanje nepravilno ugotovljeno.

10. Neutemeljen je pritožbeni očitek o nepravilni ugotovitvi stalnega prebivališča mladoletne hčere D. D., sklicujoč se na sodno poravnavo opr. št. P 1152/2018-IV do 28. 3. 2019. Sodišče je pravilno in razumljivo v 10. točki obrazložitve sodbe obrazložilo zakaj mld. hčere D. D. ni štelo med družinske člane tožnice. Izkazano je, da sta oba starša pri CSD 20. 7. 2020 ravno zaradi drugačnega dejanskega izvrševanja predhodno sklenjene sodne poravnave,11 sklenila dogovor, da preide mld. hči D. D. v varstvo in vzgojo k očetu. Zapisnik dogovora pred CSD A. z dne 20. 7. 2020 potrjuje, da je v relevantnem obdobju mld. hči D. D. prebivala pri očetu, zato je neutemeljeno zatrjevanje pritožnice, da je mld. hči D. D. pri njej živela do sklenitve nove sodne poravnave pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani opr. št. III 4/2020 z dne 23. 10. 2020. Iz zapisnika dogovora z dne 20. 7. 2020 je jasno razvidna tožničina volja o prebivanju mladoletne hčere D. D. Pisna izjava mld. D. D. z dne 23. 4. 2020, katere verodostojnost skuša pritožnica izpodbiti, niti ni ključna. Izvedeni dokazni postopek nudi zadostno podlago za zaključek, ki ga je sprejelo sodišče o stalnem prebivališču mld. hčere D. D. v relevantnem obdobju. Nenazadnje sta starša kot razlog predloga za izdajo sklepa za dodelitev mladoletnega otroka, vzgojo in varstvo ter določitev višine preživnine, s katerim sta tožnica in oče mld. D. D., predlagala spremembo sodne poravnave z dne 28. 3. 2019, opredelila v dejstvu, da mld. hči D. D. večino časa živi pri očetu, mld. hči E. E. pa pri tožnici.

11. Ker sodišče ni pravilno ugotovilo ključnega dejstva (o stalnem prebivališču polnoletne B. B. v povezavi z obveznostjo sporočanja sprememb pristojnemu CSD), je dejansko stanje nepravilno ugotovljeno, zato je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 355. člena ZPP pritožbi tožnice ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Upoštevaje gornje stališče, naj sodišče dopolni dejanske ugotovitve oziroma dokazni postopek in ponovno presodi utemeljenost zahtevka.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Ob izpolnitvi zakonsko določenih pogojev je pravica upravičencu priznana in to ne glede na to, ali bodo njegove navedbe in dokazni predlogi popolni ali ne in kljub njegovi večji ali manjši pasivnosti v postopku. Sodišče si mora prizadevati in o odločilnih dejstvih v postopku ustvariti takšno sliko (subjektivno), ki se bo približala dejanski (objektivni) stvarnosti. 2 Tožnici je bila zagotovljena pravica izjave o celotnem procesnem gradivu, ki je v spisu in lahko vpliva na odločitev sodišča. Ne glede na navedeno pa izjava mladoletne hčere D. D. ni ključna za zaključek sodišča. 3 Opozorilo je, da ni bila kršena pravica tožnice do izjave v postopku, ki jo je tožnica uresničila s pisnimi vlogami ter navajanjem na glavni obravnavi. Zaslišanje strank kot tako je le dokazno sredstvo in nima zveze s pravico stranke, da se izjavi o dejanskih in pravnih vidikih spora. 4 Starši so v skladu s 183. členom ZZ tudi po polnoletnosti dolžni preživljati otroke, ki še niso dopolnili 26 let in se redno šolajo. 5 Pritožba zoper prvostopno odločbo z dne 27. 8. 2020. 6 In posledično pri presoji materialnega položaja družine upoštevati njene dohodke. 7 Iz katere je razvidno zatrjevanje polnoletne B. B. kot tožnice, da živi pri očetu na naslovu F. in ne pri tožnici. 8 Sklenjena sodna poravnava med polnoletno hčero in tožnico potrjuje, da je bila tožnica zavezana plačati hčeri B. B. za čas od 1. 9. 2019 do 31. 5. 2020 preživnino in da ves ta čas hči B. B. ni prebivala pri tožnici. 9 Še v okviru časovnih meja pravnomočnosti. 10 Bistveno je vprašanje, katera dejstva dokazuje ta dokaz, zato je potrebno ločiti pravno pomembna (odločilna dejstva) od dokazno nepomembnih (pomožnih) dejstev. Dokazne novote bodo relevantne le, če bo zaradi njih pritožbeno sodišče spoznalo, da je dejansko stanje zmotno ugotovljeno. Do tega spoznanja pa ni mogoče priti že na podlagi samega dejstva, ampak je potrebna tudi določena ocena predlaganega dokaza v povezavi z utemeljitvijo izpodbijane dokazne ocene. 11 Na podlagi sodne poravnave opr. št. P 1152/2018-IV z dne 28. 3. 2019 so bili otroci D. D., B. B. in E. E. po razvezi zakonske zveze dodeljeni v vzgojo, varstvo in preživljanje obema staršema.