Jedro

Če je stranka zamudila rok za opravo dejanja v postopku zaradi odsotnosti odvetnika, potem to ni opravičen vzrok za nastalo zamudo, saj mora odvetnik, ki opravlja poklicno dejavnost s skrbnostjo strokovnjaka, zagotavljati tekoče delo svoje pisarne ali nadomeščanje tudi med svojo odsotnostjo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 586/99-18 z dne 21.2.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni ugodilo predlogu tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje in vrnitve v prejšnje stanje ni dovolilo. V razlogih je navedlo, da je bila s sklepom, št. U 586/99-15 z dne 11.1.2001 pritožba tožeče stranke zoper sodbo, št. U 586/99-13 z dne 4.12.2000 zavržena kot prepozno vložena. S pritožbo, s katero je izpodbijala sklep, št. U 586/99 z dne 11.1.2001 je tožeča stranka predlagala tudi vrnitev v prejšnje stanje. Po presoji sodišča prve stopnje dejstva in okoliščine, s katerimi je utemeljevala predlog za vrnitev v prejšnje stanje niso opravičljiv razlog za zamudo roka za opravo procesnega dejanja. Prenos denacionalizacijskih zadev s tožeče stranke na Kapitalski sklad ter splet okoliščin, zaradi katerih je pooblaščena odvetnica Kapitalskega sklada sodbo sodišča prve stopnje, št. U 586/99-13 z dne 4.12.2000, ki ji je bila poslana 23.12.2000, prevzela šele 3.1.2001, ne opravičujeta zamude zakonitega roka za opravo procesnega dejanja.

Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je na podlagi 447. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99) dne 17.2.2000 prenesla vse denacionalizacijske zadeve na Kapitalski sklad d.d.. Ta je za zastopanje v obravnavani zadevi pooblastil odvetnico. Tožeča stranka je sodbo sodišča prve stopnje, št. U 586/99-13 z dne 4.12.2000 prejela dne 20.12.2000 in jo 23.12.2000 že posredovala pooblaščeni odvetnici Kapitalskega sklada. Odvetnica pa jo je zaradi božičnih in novoletnih počitnic prevzela šele 3.1.2001, ter pritožbo vložila po izteku zakonitega roka, dne 5.1.2001. Meni, da navedeni splet okoliščin opravičuje zamudo roka v postopku. Zato pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in dovoli vrnitev v prejšnje stanje.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) lahko stranka predlaga vrnitev v prejšnje stanje le, če je iz opravičenega vzroka zamudila rok za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti. Opravičen vzrok pa so lahko le okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi. Ker odvetnik opravlja poklicno dejavnost s skrbnostjo strokovnjaka, mora tudi med svojo odsotnostjo zagotavljati tekoče delo svoje pisarne ali pa zagotoviti nadomeščanje. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da okoliščine, ki jih tožeča stranka v obravnavani zadevi navaja in z njimi utemeljuje predlog za vrnitev v prejšnje stanje, niso opravičen vzrok za nastalo zamudo ter pravilno odločilo, ko predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni ugodilo. Zato v pritožbi uveljavljani ugovori ne vplivajo na drugačno odločitev.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS, v zvezi z 68. členom ZUS, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.