Jedro

Takšna odločitev je materialnopravno zmotna. Po prvem odstavku 83. člena SPZ ima lastnik nepremičnine sicer res pravico sam odstraniti in si prilastiti veje sosedovega drevesa, ki segajo v zračni prostor njegove nepremičnine, če ga motijo in če tega na njegov poziv ne stori lastnik sosednje nepremičnine. Gre za posebno obliko samopomoči (pravico odstraniti veje sosedovega drevesa, ki segajo v zračni prostor njegove nepremičnine, če tega na njegov poziv ne stori lastnik sosednje nepremičnine) in pravico, da si v takšnem primeru veje prilasti. Pridobitev pravice do samopomoči in pravice do prilastitve vej pa tožniku ne more odvzeti pravice do sodnega varstva z zahtevkom, da veje odstrani lastnik nepremičnine, na kateri drevo stoji. Zahtevek lahko, glede na okoliščine primera, temelji tako na določilu prvega odstavka 83. člena SPZ, kakor tudi na določilih, ki urejajo nedovoljene imisije (12. in 75. člen SPZ). Drugačna razlaga bi pomenila kršitev pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženec dolžan odstraniti vejevje in trnje s parc. št. 617/2 k.o., ki meji na parc.št. 619 in 620 k.o., ki je last tožnika, v dolžini 150 m, ter mu povrniti stroške pravdnega postopka. Tožniku je naložilo povrnitev stroškov pravdnega postopka toženca v znesku 20,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva razsoje do plačila, v roku 15 dni.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnik iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se z zaključkom sodišča prve stopnje, da svojih trditev, da mu vejevje in trnje povzroča precejšnjo škodo, ni z ničemer dokazal. Tožnik je v dokaz svojih trditev predložil fotografije ter predlagal ogled, ki pa ga sodišče prve stopnje ni izvedlo. Ne strinja se tudi z materialnopravnim zaključkom, da nima podlage za uveljavljanje dajatvenega zahtevka na odstranitev vej zoper toženca, ker bi lahko pravico, ki mu jo daje prvi odstavek 83. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ, izvršil sam. Opozarja, da mu je ta pravica onemogočena, saj mu toženec tega zaradi groženj ne omogoča. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje.

Pritožba je bila skladno s prvim odstavkom 344. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP vročena tožencu, ki odgovora na pritožbo ni podal. Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po tako opravljenem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

Sodišče prve stopnje je zaključilo, da ima tožnik na podlagi prvega odstavka 83. člena SPZ pravico, da sam odstrani vejevje in trnje, ki z nepremičnine toženca segajo v zračni prostor njegove nepremičnine, zato odstranitve vej in trnja ne more posebej uveljavljati z dajatvenim tožbenim zahtevkom.

Takšna odločitev je materialnopravno zmotna. Po prvem odstavku 83. člena SPZ ima lastnik nepremičnine sicer res pravico sam odstraniti in si prilastiti veje sosedovega drevesa, ki segajo v zračni prostor njegove nepremičnine, če ga motijo in če tega na njegov poziv ne stori lastnik sosednje nepremičnine. Gre za posebno obliko samopomoči (pravico odstraniti veje sosedovega drevesa, ki segajo v zračni prostor njegove nepremičnine, če tega na njegov poziv ne stori lastnik sosednje nepremičnine) in pravico, da si v takšnem primeru veje prilasti. Pridobitev pravice do samopomoči in pravice do prilastitve vej pa tožniku ne more odvzeti pravice do sodnega varstva z zahtevkom, da veje odstrani lastnik nepremičnine, na kateri drevo stoji. Zahtevek lahko, glede na okoliščine primera, temelji tako na določilu prvega odstavka 83. člena SPZ, kakor tudi na določilih, ki urejajo nedovoljene imisije (12. in 75. člen SPZ). Drugačna razlaga bi pomenila kršitev pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.

Vsled zmotne uporabe materialnega prava, ko je prvostopenjsko sodišče napačno presodilo, da tožnik nima zahtevka na odstranitev vej in trnja, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Glede na navedeno, je pritožbeno sodišče v skladu s 355. členom ZPP odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

V novem sojenju bo sodišče prve stopnje moralo ob pravilni uporabi materialnega prava ugotoviti relevantno dejansko stanje. V ta namen bo moralo izvesti predlagane dokaze, tudi ogled na kraju samem, nato pa o zahtevku ponovno odločiti. Pri odločanju o stroških postopka pa bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati Načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z obče seje dne 13.12.2006, ki določa, da zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti (t.j. paricijskega roka), ne pa že od dneva izdaje sodbe dalje, saj takrat zavezanec za plačilo stroškov postopka s plačilom še ni v zamudi s plačilom.

O stroških pritožbenega postopka sodišče druge stopnje ni odločalo, ker jih pritožnik ni priglasil.