Jedro

Kadar stranke pisno izvedeniško mnenje grajajo in imajo nanj pripombe ter terjajo pojasnila o posameznih okoliščinah, ki so pravno pomembne za rešitev spora, kar lahko povzroča dvom o popolnosti ali pravilnosti mnenja, je dodatno ustno zaslišanje izvedenca na obravnavi potrebno. Opustitev zaslišanja izvedenca medicinske stroke v takih primerih pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Kršeno je namreč načelo neposrednosti (4. člen ZPP), ki ga uzakonja tudi prvi odstavek 260. člena ZPP, gre pa tudi za kršitev načela kontradiktornosti (5. člen ZPP).

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč nižjih stopenj se razveljavita in zadeva vrača sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločba o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek, da mu mora toženka plačati 19,380.000,00 SIT odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi in mesečno rento po 280.000,00 SIT od 1.4.1997 dalje prav tako z obrestmi, ker je presodilo, da ni prišlo med tožnikovim zdravljenjem pri toženki do medicinske napake, ki bi lahko povzročila kakršnokoli poslabšanje tožnikovega zdravljenja. Ocenilo je, da je toženkino zdravstveno osebje ravnalo v danih okoliščinah tako, kot je bilo potrebno, in da je izbralo tudi najprimernejšo metodo zdravljenja.

Pritožbeno sodišče je tožnikovo pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrnilo kot neutemeljeno, ker je ocenilo, da v postopku pred sodiščem prve stopnje niso bile zagrešene bistvene kršitve določb pravdnega postopka in tudi ne kakšne druge pomanjkljivosti.

V reviziji zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik uveljavljal bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava ter predlagal, da naj se sodbi sodišč nižjih stopenj spremenita ali razveljavita. Izpodbijana sodba je po revizijskih izvajanjih pomanjkljiva, razlogi o odločilnih dejstvih so površni in so tudi razlike med razlogi sodbe in vsebino listin.

Izvedencev kot so bili postavljeni tožnik ni predlagal in so drugačne ugotovitve sodbe netočne. Njegovih pripomb na mnenja izvedencev sodišči nista upoštevali in jih tudi ne zaslišali, čeprav je to predlagal. Zato je kršeno določilo 253. člena ZPP. Razlogovanje pritožbenega sodišča, da opustitev zaslišanja izvedenca ni vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, je zgolj ugibanje. Tožniku ni bila dana možnost, da bi postavljal vprašanja izvedencu, ki mu jo zagotavlja zakon. Tudi ni ocenjeno, da je bil zdravljen že v Ortopedski bolnišnici v Valdoltri s heparinom in da je bil prepeljan na zdravljenje k toženki zato, ker prva bolnišnica ni razpolagala s streptazo, ki trombe raztopi. Na navedeno kliniko je bil tožnik prepeljan zaradi nuje zdravljenja, vendar ga tam niso ustrezno zdravili, čeprav je bil ob njegovem prihodu še čas za spremembo terapije. Zaradi neustreznega zdravljenja je postal invalid in zato gre za napako pri zdravljenju in odškodninsko odgovornost toženke.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženki, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru zavrača očitke o kršitvah postopka in pritrjuje zaključkom o pravilnem zdravljenju tožnika ter predlaga zavrnitev revizije.

V repliki na toženkin odgovor poudarja tožnik, da sodišče njegovih pripomb na izvedenska mnenja sploh ni upoštevalo.

Revizija je utemeljena.

Tožnik je zdravnik, ki je zbolel z globoko vensko trombozo (GVT) ter je bil na zdravljenju v Ortopedski bolnišnici v Valdoltri od 1.1.1995 in se tam zdravil s heparinom do 5.1.1995, ko je bil premeščen na toženkino Interno kliniko .... Po tožbenem stališču zdravljenje pri toženki ni bilo v skladu s koncepti medicinske znanosti in profesionalnimi standardi, ker tožnikovega zdravljenja ni nadomestila s streptokinazo, ki bi uspešno pozdravila obolenje. Zdravljenje s streptazo je možno le v prvih sedmih dneh od nastanka obolenja, toženka pa je neutemeljeno zamudila ta čas ter je pozneje zaradi poteka navedenega časa odklonila uporabo streptokinaze. Ker je zaradi nestrokovnega zdravljenja tožnikovo zdravje trajno prizadeto in je invalid, zahteva od toženke plačilo premoženjske in nepremoženjske škode.

Sodišče prve stopnje je tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo. Ocenilo je, da pri njegovem zdravljenju ni prišlo do medicinske napake in da je toženka dokazala, da je njeno zdravstveno osebje ravnalo tako, kot je bilo potrebno, in da je zdravljenje potekalo v skladu s pravili stroke, kot so skladno ugotovili trije izvedenci (vsi iz Splošne bolnišnice Maribor). Odklonitev tožnikovega predloga, da naj se izvedence povabi na narok, je utemeljilo s tem, da so tri mnenja izvedencev skladna in da tožnik ni pojasnil, katera vprašanja je potrebno postaviti izvedencem.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo. Presodilo je, da uveljavljene kršitve niso podane in da je bilo glede na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabljeno. Ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo izvedencev na obravnavi, je kršilo načelo neposrednosti, vendar pa to po oceni pritožbenega sodišča ni vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe. Namreč zaslišanje izvedencev do njihovega drugačnega stališča kljub soočanju s stališči tožnika ne bi pripeljalo, novega izvedenca pa tožnik ni predlagal. Zgolj možnost zamenjave zdravljenja s streptokinazo po šestih dneh zdravljenja ne more pripeljati do prepričljivega zaključka, da bi bilo tako zdravljenje tudi uspešno, zaradi česar da ni verjetno izkazano, da obstaja vzročna zveza med opustitvami toženkinih delavcev in tožnikovo škodo.

V reviziji se uveljavljajo procesne in materialnopravne kršitve.

Revizijsko sodišče je najprej preiskusilo izpodbijano sodbo v smeri postopkovnih kršitev. Po revizijskih izvajanjih naj bi bili zagrešeni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP in iz prvega odstavka 354. člena v zvezi z določbami o izvajanju dokazov z izvedenci (257., 260. in dr. členi). Prva navedena kršitev po presoji revizijskega sodišča ni podana.

Revident namreč zatrjuje pomanjkljivosti sestave sodbe, vendar pa ni navedel razlogov o takšnih pomanjkljivostih, zaradi katerih naj bi se sodba ne mogla preskusiti. Ti revizijski razlogi so tako ostali na ravni posplošenih očitkov, ki niso predstavljali relevantnih procesnopravnih izvajanj.

Bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 354. člena ZPP v zvezi z izvajanjem dokazov z izvedenci (predvsem 257. in 260. člena ZPP) pa revizija utemeljeno uveljavlja. Po revizijskih izvajanjih je ta kršitev podana, ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo vsaj enega od izvedencev, kot je predlagal tožnik, ki je pisna izvedeniška mnenja grajal in nanje podal vrsto pripomb strokovne narave ter terjal pojasnila izvedencev, sodišče druge stopnje pa te kršitve ni upoštevalo. Glede na naravo spora in njegovo zamotanost oziroma enostavnost, sodišče po določilu 260. člena ZPP odloči, ali naj izvedenec poda svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi ali pa naj da tudi pismeno mnenje pred obravnavo (da bi stranke lahko na poznejši obravnavi razpravljale o takem mnenju - dokazu). Načelo neposrednosti ni kršeno, kadar sodišče pribavljeno pisno izvedeniško mnenje le prebere na obravnavi, če stranke na mnenje niso imele pripomb. Kadar pa stranke pisno izvedeniško mnenje grajajo in imajo nanj pripombe ter terjajo pojasnila o posameznih okoliščinah, ki so pravno pomembne za rešitev spora (v obravnavanem primeru pravilnost oziroma metoda zdravljenja), kar lahko povzroča dvom o popolnosti ali pravilnosti mnenja, je dodatno ustno zaslišanje izvedenca na obravnavi potrebno. Opustitev zaslišanja izvedenca medicinske stroke v takih primerih pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Kršeno je namreč načelo neposrednosti (4. člen ZPP), ki ga uzakonja tudi prvi odstavek 260. člena ZPP, gre pa tudi za kršitev načela kontradiktornosti (5. člen ZPP), ker ima vsaka stranka pravico postavljati vprašanja in torej terjati odgovore (pojasnila), kar uzakonja tudi 302. člen ZPP. Ta načela zagotavljajo strankam pravico, da se opredelijo do vsega procesnega in dokaznega gradiva in da lahko aktivno vplivajo na potek in rezultat postopka. Kršitev take pravice zato predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 354. člena ZPP, ki je vplivala ali mogla vplivati na zakonitost in pravilnost izpodbijanih sodb. Revizijsko sodišče je zato v tem delu utemeljeni reviziji tožnika ugodilo ter na podlagi prvega odstavka 394. člena ZPP razveljavilo sodbi sodišč druge in prve stopnje ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Ker je revizijsko sodišče razveljavilo sodbi sodišč nižjih stopenj iz procesnopravnih razlogov, se ni ukvarjalo z razlogi materialnopravne narave, medtem ko razlogov, ki obravnavajo dejanske okolnosti, ni smelo upoštevati (tretji odstavek 385. člena ZPP). Slednje bo upoštevati (ker je sodba razveljavljena) kot nadaljnje strankine navedbe.

V nadaljnjem postopku bo naloga sodišča prve stopnje, da v ponovljenem postopku izvede dokaz tudi z zaslišanjem izvedenca medicinske stroke (glede na tožnikov predlog vsaj enega izmed treh postavljenih izvedencev). Tožnik je pripombe na pisna mnenja izvedencev podal pisno na več mestih (list. št. 58 in naslednje, list. št. 84 in naslednje, v vlogi, ki je bila neposredno naslovljena na izvedenca dr. M., v pisni izjavi na zadnjem naroku, potek zdravljenja pa je grajal tudi v pripravljalnem spisu - list. št. 26-28), o čemer se izvedenci niso izjavili. Bistvo tožnikovih grajanj predstavlja očitek, da se toženkino zdravstveno osebje pri njegovem zdravljenju ni držalo lastne doktrine za zdravljenje globoke venske tromboze in da izvedenci niso upoštevali pri podaji svojih mnenj strokovne razprave "Zdravljenje G.V.T." v bolnišnici ... prof. dr. Polone Peternel. Sicer pa bo obseg dopolnitve dokaznega postopka stvar pravdnega vodstva sodišča prve stopnje. V materialnopravnem pogledu je potrebno opozoriti zgolj na določila Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92), ki urejajo opravljanje zdravstvene dejavnosti, posebno 45. člen, ki določa, da morajo zdravniki opraviti zdravstveno dejavnost v skladu s sprejeto zdravstveno doktrino in s kodeksom medicinske deontologije oziroma z drugimi strokovnimi in etičnimi kodeksi. Pri ocenjevanju ravnanja zdravnikov pa bo glede na določilo drugega odstavka 18. člena ZOR upoštevati, da se stopnja skrbnosti pri izpolnjevanju obveznosti iz poklicne dejavnosti presoja strožje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na tretjem odstavku 166. člena ZPP.