Vzpostavitev videonadzora trga

Datum

09.05.2025

Številka

07120-1/2025/210

Kategorije

Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede videonadzora cestišča oziroma trga  v ožjem mestnem jedru.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP izven nadzornega ali drugega upravnega postopka ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora, niti se ne more opredeljevati tako glede konkretnih lokacij oziroma točk, kjer bi se sistem namestil.

Za videonadzor v najširšem smislu se šteje uporaba video kamer za sistematično snemanje, prenos in shranjevanje žive slike z ene lokacije na drugo, prav tako pa tudi vse rešitve, ki zajemajo zgolj prenos žive slike brez snemanja.

Videonadzor javnih površin je na podlagi 80. člena ZVOP-2 dopusten, kadar je to potrebno zaradi obstoja resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov upravljavca ali obdelovalca v prenosu in teh namenov ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v pravice iz prvega odstavka 1. člena ZVOP-2.

Na področju videonadzora cestnega prometa je treba posebej upoštevati tudi določbi osmega in devetega odstavka 80. člena ZVOP-2.

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov (v konkretnem primeru torej na vaši družbi), ki mora biti to zmožen tudi dokazati. IP izven nadzornega ali drugega upravnega postopka ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora, niti se ne more opredeljevati tako glede konkretnih lokacij oziroma točk, kjer bi se sistem namestil. IP tako v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati ustreznosti konkretne rešitve, ki jo navajate v vašem zaprosilu za mnenje, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je takšna obdelava osebnih podatkov zakonita.

IP pojasnjuje, da se za videonadzor v najširšem smislu šteje uporaba video kamer za sistematično snemanje, prenos in shranjevanje žive slike z ene lokacije na drugo, prav tako pa tudi vse rešitve, ki zajemajo zgolj prenos žive slike brez snemanja (t.i. podaljšano oko).

IP nadalje pojasnjuje, da je videonadzor sam po sebi ena hujših oblik posegov v zasebnost posameznika, zato je prav, da je ustrezno zakonsko reguliran in omejen na tisto, kar je nujno in sorazmerno za doseganje ciljev in namenov, ki naj bi jim videonadzor služil. Splošna uredba področja videonadzora podrobneje ne ureja, dopušča pa podrobnejšo ureditev v nacionalni zakonodaji, zato je za zakonito izvajanje videonadzora potrebno poleg splošnih določb ZVOP-2 in Splošne uredbe upoštevati še določbe 3. poglavja ZVOP-2 (členi 76 - 80), ki določa posebna pravila za izvajanje videonadzora. Ob tem pa IP opozarja na določbo prvega odstavka 76. člena ZVOP-2, ki določa, da se določbe 3. poglavja II. dela ZVOP-2 uporabljajo za izvajanje videonadzora, če drug zakon ne določa drugače.

IP pojasnjuje tudi, da je videonadzor na javnih površinah urejen v 80. členu ZVOP-2. Ta v prvem odstavku določa, da je videonadzor na javnih površinah, kot jih določa zakon, ki ureja urejanje prostora, dovoljen le, kadar je to potrebno zaradi obstoja resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov upravljavca ali obdelovalca v prenosu in teh namenov ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v pravice iz prvega odstavka 1. člena ZVOP-2. Videonadzor javnih površin je dovoljen tudi za namene varovanja varovanih oseb ter posebnih objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, Slovenska vojska, pristojni organi za področje varnosti države, pravosodna policija, oziroma varovanja drugih prostorov, zgradb ali območij, ki jih je treba varovati na podlagi zakona, in sicer samo v obsegu in trajanju, potrebnem za doseganje namena.

Natančneje je videonadzor na javnih površinah urejen v nadaljnjih določbah 80. člena ZVOP-2. Določba tretjega odstavka 80. člena tako določa, da videonadzor na javnih površinah lahko izvaja oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki upravlja z javno površino ali na njej zakonito opravlja dejavnost. Videonadzor smejo za javni sektor izvajati le uradne osebe ali pooblaščeno varnostno osebje, za zasebni sektor pa pooblaščeno varnostno osebje. Osebe ali osebje iz prejšnjega stavka mora biti izrecno pooblaščeno za izvajanje videonadzora.

IP poudarja, da je pri uvedbi videonadzora javnih površin vselej treba pretehtati, ali je uvedba videonadzora res potrebna za dosego namenov iz prvega odstavka 80. člena ZVOP-2 in ali teh namenov ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi. Oceniti je torej treba oceniti stopnjo nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, za premoženje ali za tajne podatke v prenosu, ki jih je treba varovati z videonadzorom, ter verjetnost (glede na pretekle izkušnje), da bo prišlo do posega v te dobrine. IP poudarja tudi, da  so posegi v človekove pravice ali temeljne svoboščine po ustaljeni ustavnosodni praksi dopustni le, če so v skladu z načelom sorazmernosti. Načelo sorazmernosti pomeni, da mora omejitev ustavnih pravic oziroma poseg vanje izpolnjevati tri pogoje:

1.poseg mora biti nujen,

2.poseg mora biti primeren (in s tem učinkovit) za dosego zaželenega, ustavno dopustnega cilja in

3.upoštevati je treba tudi t. i. sorazmernost v ožjem smislu, ki je v tem, da je pri ocenjevanju nujnosti posega treba tehtati tudi pomembnost s posegom prizadete pravice v primerjavi s pravico, ki se s tem posegom želi zavarovati, in odmeriti nujnost posega sorazmerno s težo prizadetih posledic.

Bistveno je torej vprašanje, ali je v konkretnem primeru tak poseg tudi potreben oziroma ali je vzpostavitev videonadzora nujno potrebna in upravičena za dosego namenov iz prvega odstavka 80. člena ZVOP-2? IP poudarja tudi, da je treba na področju videonadzora cestnega prometa posebej upoštevati tudi določbi osmega in devetega odstavka 80. člena ZVOP-2. Upravljavec sme tako izvajati videonadzor le na vnaprej določenih odsekih cest v svojem upravljanju, tako da se ne izvaja sistemsko nadzorovanje gibanja posameznikov ali poseganje v zasebnost posameznikov. V skladu z zakonom mora določiti tiste odseke ceste v svojem upravljanju, kjer z drugimi sredstvi ni mogoče doseči nujnega in učinkovitega varovanja cestnega prometa ali njegovega upravljanja.

Pred dokončno določitvijo lokacij iz prejšnjega odstavka mora upravljavec izdelati tudi oceno učinka, ki vsebuje lokacijo odsekov cest, in jo posredovati v predhodno mnenje IP.

Upravljavec mora pri izvajanju videonadzora upoštevati tudi druge obveznosti iz Splošne uredbe in ZVOP-2, npr. objaviti obvestilo o videonadzoru (četrti odstavek 76. člena ZVOP-2), posameznikom zagotoviti vse informacije o obdelavi osebnih podatkov (13. člen Splošne uredbe), zagotoviti ustrezne ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov, itd. IP posebej opozarja, da v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZVOP-2 odločitev o uvedbi videonadzora sprejme predstojnik, direktor ali drug pooblaščen posameznik osebe javnega sektorja ali osebe zasebnega sektorja kot upravljavca. V pisni odločitvi morajo biti obrazloženi razlogi za uvedbo videonadzora. Tretji odstavek istega člena nadalje določa, da upravljavec, ki izvaja videonadzor, o odločitvi iz prejšnjega odstavka objavi obvestilo. Obvestilo se vidno in razločno objavi na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z izvajanjem videonadzora in da se lahko vstopu v nadzorovano območje odpove. Nadalje 76. člen ZVOP-2 v 4., 5. in 6. odstavku predpisuje način obveščanja posameznikov o izvajanju videonadzora z objavo ustreznega obvestila. Omenjeno velja za vse posameznike, ki so lahko izpostavljeni videonadzoru (torej v konkretnem primeru vsi udeleženci v prometu oziroma mimoidoči).

IP pojasnjuje tudi, da upravljavec pred obdelavo opravi oceno učinka predvidenih dejanj obdelave na varstvo osebnih podatkov, kadar je možno, da bi lahko vrsta obdelave, zlasti z uporabo novih tehnologij, ob upoštevanju narave, obsega, okoliščin in namenov obdelave povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov. Ocena učinka je lahko obvezna glede določenih obdelav osebnih podatkov. Katere so te obdelave, lahko preverite na Seznamu dejanj obdelav osebnih podatkov, za katere velja zahteva po izvedbi ocene učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov po 4. odstavku 35. člena Splošne uredbe, ki je priloga k smernicam Ocene učinkov na varstvo osebnih podatkov in je dostopen na:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/Ocene_ucinkov/Seznam_dejanj_obdelav_osebnih_podatkov__za_katere_velja_zahteva_po_izvedbi_ocene_ucinka_v_zvezi_z_varstvom_osebnih_podatkov.pdf.

Kot izhaja iz točke (c) tretjega odstavka 35. člena Splošne uredbe, se ocena učinkov v zvezi z varstvom (osebnih) podatkov zlasti zahteva med drugim tudi v primeru obsežnega sistematičnega spremljanja javno dostopnega območja. IP je tako v zgoraj navedenem seznamu v 3. točki med primeri sistematičnega nadzora nad posameznikom brez njegovega zavedanja, za katere bo izvedba ocene učinkov obvezna, določil tudi videonadzor javnih površin. Več o tem lahko preberete tudi v mnenju IP (št.: 07121-1/2021/1133, z dne 21. 6. 2021). Glede na zgoraj navedeni seznam bi morali upravljavci za videonadzor javnih površin namreč že po Splošni uredbi pred začetkom takega videonadzora izvesti oceno učinka - le izjemoma je ne bi bilo treba izvesti (ko gre npr. za zelo majhno javno površino, kjer praviloma sploh ni ljudi in gre za neobsežno obdelavo osebnih podatkov).

Več informacij o oceni učinka je dostopnih na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/ključna-področja-uredbe/ocena-učinka-v-zvezi-z-varstvom-podatkov/#a3

IP sklepno dodaja še, da so podrobnejše informacije o obveznostih upravljavcev v zvezi z vzpostavitvijo videonadzora dosegljive tudi na spletni strani IP:

https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/

in v Smernicah glede izvajanja videonadzora:

https://www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/smernice-po-splošni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-glede-izvajanja-videonadzora.

V primeru, da bi bil videonadzor skladen z zahtevami, predstavljenimi v tem mnenju, IP glede posredovanja posnetkov videonadzora pojasnjuje, da upravljavec videonadzornega sistema posnetke lahko posreduje tretjim osebam zgolj pod pogojem, če le-ti izkažejo ustrezno pravno podlago. Za pridobivanje konkretnih podatkov (v konkretnem primeru posnetka videonadzornega sistema) mora torej prosilec imeti ustrezno pravno podlago ob upoštevanju načela sorazmernosti in načela omejitve namena obdelav osebnih podatkov. Upravljavec videonadzornega sistema tako posnetkov sistema brez ustrezne pravne podlage ne sme posredovati naprej, saj gre pri tem za obdelavo osebnih podatkov.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil:

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov

dr. Jelena Virant Burnik, Informacijska pooblaščenka