U-I-296/04

21. 10. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude in v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A. A., d.o.o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji dne 21. oktobra 2004 sklenilo:

1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 451. in 452. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 12/03 - ur.p.b., 2/04 in 36/04 - ur.p.b.) se zavrne.

2. Ustavna pritožba družbe A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cpg 135/2001 z dne 24. 1. 2002 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru št. Pg 738/97 z dne 16. 11. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Družba A. A. je zoper dolžnika vložila izvršilni predlog na podlagi verodostojne listine po Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 in nasl. - v nadaljevanju ZPP/77).

Po tem, ko je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil ugovor, jo je sodišče povabilo na glavno obravnavo na podlagi določb Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - v nadaljevanju ZPP). Družba je na naroku predložila pripravljalno vlogo, ki je sodišče ni upoštevalo. Okrožno sodišče v Kopru je izdalo sodbo, s katero je razveljavilo 1. in 3. točko sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Kopru št. Ig 294/96 z dne 6. 6. 1996 in zavrnilo zahtevek družbe. Sodišče je svojo odločitev oprlo na 453. člen ZPP, ki določa, da se dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v vlogah in ki niso navedeni v 452. členu ZPP, ne upoštevajo. Družba po stališču sodišča ni ravnala v skladu s pravnim poukom, navedenim v vabilu na narok za glavno obravnavo, s katerim jo je pozvalo, naj v roku 8 dni od prejema vabila vloži pripravljalno vlogo, v kateri naj odgovori na navedbe iz ugovora. Višje sodišče v Kopru je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Družba kot pobudnica izpodbija 451. in 452. člen ZPP.

Opozarja na to, da v postopku po tretjem in četrtem odstavku 446. člena ZPP/77 (ki naj bi bil tako pomanjkljivo urejen, da ji ni bilo zagotovljeno učinkovito sodno varstvo) ni bilo treba navajati dejstev in predlagati vseh potrebnih dokazov, kot to velja za postopek s tožbo. Ker se je postopek po ugovoru spremenil v pravdni postopek, se je izvršilni predlog štel za tožbo, čeprav pobudnica te ni vložila. Ker ima v postopku po 452. členu ZPP na razpolago samo eno pripravljalno vlogo, je bila tako prikrajšana, ker ni imela možnosti navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze. Tak postopek naj ne bi bil pravičen in je zato v neskladju z Ustavo.

Družba hkrati vlaga ustavno pritožbo zoper sodbi Okrožnega sodišča v Kopru in Višjega sodišča v Kopru, s katerima je bil zavrnjen njen zahtevek oziroma zavrnjena pritožba. Zatrjuje, da so ji bila s sodnima odločbama kršena načela pravne države, pravica do sodnega varstva in pravica do učinkovitega pravnega sredstva ter "druge ustavne pravice, ki gredo vsakemu pravnemu subjektu". Sodišče naj bi kršilo določbe ZPP, ker ta po njenem mnenju ne določa, da je tožeča stranka dolžna v roku 8 dni od prejema vabila na narok sodišču poslati pripravljalno vlogo, pravni pouk, ki naj bi ga dalo sodišče v odredbi, pa za pritožnico ne bi smel imeti nobenih škodljivih posledic. Trdi še, da bi sodišče v tem primeru moralo upoštevati tretji odstavek 499. člena ZPP, ker ZPP nima posebnih prehodnih določb glede sporov majhne vrednosti.

B. - I.

Iz pobudničinih navedb je mogoče razbrati, da smiselno zatrjuje neskladje 451. in 452. člena ZPP z 22. členom Ustave.

Neskladje naj bi bilo v tem, da v primeru, ko se je postopek z izvršilnim predlogom iz tretjega in četrtega odstavka 446. člena ZPP/77 nadaljeval po vloženem ugovoru kot pravdni postopek po določbah ZPP, vlagatelj izvršilnega predloga ni imel možnosti navajati dejstva in predlagati dokaze. Določba 22. člena Ustave zagotavlja med drugim posamezniku, da v sodnem postopku navaja dejstva in predlaga dokaze, s katerimi utemeljuje varstvo svojih pravic. Po drugem in tretjem odstavku 452. člena ZPP lahko stranka v določenem roku odgovori na navedbe nasprotne stranke in hkrati navede dejstva in dokaze. Zato so pobudničini očitki o neskladnosti z 22. členom Ustave neutemeljeni.

Kolikor bi bilo mogoče pobudničine očitke, ki se nanašajo na prehodno obdobje, razumeti tako, da smiselno zatrjuje neskladnost izpodbijanih določb z 2. členom Ustave, ki med drugim vsebuje tudi načelo zaupanja v pravo, je treba opozoriti, da 456. člen ZPP posebej nalaga sodišču, da v vabilu na glavno obravnavo stranko opozori na njene obveznosti iz 452. člena ZPP. Stranka tako zaradi spremenjene ureditve v ZPP ni bila prikrajšana za pravico do navajanja dejstev in dokazov. Zato tudi očitki o neskladnosti z 2. členom Ustave ne morejo biti utemeljeni.

Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno (prva točka izreka).

B. - II.

Ustavno sodišče v skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) preizkusi le, ali so bile z izpodbijanima sodbama pritožnici kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

Zato pritožnica ustavne pritožbe ne more utemeljiti s sklicevanjem na 2. člen Ustave, saj ta določa temeljna ustavna načela (načela pravne države). Prav tako ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti le s sklicevanjem na napačno uporabo določb pravdnega postopka ali le s pavšalno trditvijo o kršitvi "drugih ustavnih pravic, ki gredo vsakemu pravnemu subjektu".

Pritožnica sicer navaja, da sta ji bili z izpodbijanima sodnima odločbama kršeni pravica do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave) in pravica do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave), vendar teh navedb ne utemelji.

Zato teh zatrjevanih kršitev Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.

Kolikor je mogoče pritožničino utemeljitev ustavne pritožbe razumeti tako, da uveljavlja tudi kršitev 22. člena Ustave, do katere naj bi prišlo že zaradi neustavnosti zakonske ureditve, pa očitno za kršitev te človekove pravice ne gre. Na očitek o neskladnosti zakonske ureditve je Ustavno sodišče odgovorilo že pri presoji pobude. Da bi sodišči pri uporabi navedenih zakonskih določb ravnali v neskladju z 22. členom Ustave, pa pritožnica ne izkaže. Prvostopenjsko sodišče je pritožnici res določilo rok za pripravljalno vlogo v vabilu na narok za glavno obravnavo in ne v posebnem sklepu. S tem, ko jo je v vabilu za narok na glavno obravnavo pozvalo, naj v roku 8 dni predloži sodišču pripravljalno vlogo, v kateri mora navesti vsa dejstva in predlagati dokaze ter odgovoriti na navedbe iz ugovora, in jo opozorilo na pravne posledice opustitve takšnega ravnanja, ni ravnalo v neskladju z 22. členom Ustave.

Z vidika varstva pritožničine ustavne pravice je pomembno prav to, ali je stranko sodišče pozvalo in ali je imela možnost pravočasno uveljavljati svoje ugovore in predlagati dejstva in dokaze. Ker je bila pritožnici ta možnost dana, sodišči nista kršili njene pravice iz navedenega člena Ustave.

10. Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo (druga točka izreka).

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Wedam Lukić.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić