Jedro

Utemeljene so pritožbene navedbe, da nista identični pravni sredstvi tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe tretjega in ugovor novega - hipotekarnega dolžnika (čeprav je ta ista oseba kot je bil tretji v pravdi), da se ne prekriva njun petit, da se na ugovor novega dolžnika ne morejo raztezati meje in učinki pravnomočnosti. Sodišče prve stopnje bi moralo vsebinsko odločati o ugovoru novega - hipotekarnega dolžnika tudi, če je podana enaka dejstvena podlaga kot v (njegovi) že pravnomočno zavrnjeni tožbi na ugotovitev nedopustnosti izvršbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo ugovor drugega dolžnika (I. točka izreka). Sklenilo je še, da drugi dolžnik sam nosi stroške ugovornega postopka (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je drugi dolžnik v ugovoru zatrjeval […], o čemer je že odločalo Okrožno sodišče v Celju s sodbo P 37/2016 z dne 5. 7. 2019, ki je bila potrjena s sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 516/2018 z dne 10. 4. 2019 in o čemer bi odločalo sodišče v ugovornem postopku, če pred tem o zahtevku ne bi bilo pravnomočno odločeno. Sodišče mora ves čas po uradni dolžnosti paziti ali je stvar že pravnomočno razsojena. Drugi dolžnik ni uspešno ugovarjal nastanku hipoteke niti ni z razlogi glede same terjatve dosegel ustavitve postopka.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo drugi dolžnik po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da se je sodišče zmotno oprlo na analogijo s tretjim odstavkom 319. člena ZPP in je ugovor novega - realnega dolžnika procesno izenačilo s tožbo tretjega v pravdnem postopku. Pravdni sredstvi nista identični, prav tako se ne prekriva njun petit. Tretji je v pravdni zadevi uveljavljal ugotovitveni zahtevek naj se izvršba izreče za nedopustno (ni uveljavljal kasatoričnega zahtevka), medtem ko je v ugovoru predlagano naj se sklep o izvršbi razveljavi. Zahtevka nista identična, kar pomeni, da se na postopek ugovora novega dolžnika ne morejo raztezati meje in učinki pravnomočnosti. Tudi če bi sodišče štelo, da je obstoj sodne odločitve glede nedopustnosti izvršbe merodajen za ugovor novega dolžnika, ker gre za enako dejansko podlago, bi moralo pomen te odločitve obravnavati kvečjemu v okviru neutemeljenosti, ne nedopustnosti ugovora novega dolžnika, o njem bi moralo v vsakem primeru vsebinsko odločiti.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da je stališče drugega dolžnika nepravilno. Dolžnik ima na podlagi sklepa o vstopu v izvršbo skladno s 24. členom ZIZ pravico podajati ugovore, vendar z očitno neutemeljenim zatrjevanjem, da ne gre za ugovor tretjega, ne more odpraviti vsebine ugovora, ki je po vsebini ugovor tretjega.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Utemeljene so pritožbene navedbe, da nista identični pravni sredstvi tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe tretjega in ugovor novega - hipotekarnega dolžnika (čeprav je ta ista oseba kot je bil tretji v pravdi), da se ne prekriva njun petit, da se na ugovor novega dolžnika ne morejo raztezati meje in učinki pravnomočnosti. Sodišče prve stopnje bi moralo vsebinsko odločati o ugovoru novega - hipotekarnega dolžnika tudi, če je podana enaka dejstvena podlaga kot v (njegovi) že pravnomočno zavrnjeni tožbi na ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Kaj pomeni že pravnomočno zaključena pravda drugega dolžnika kot tretjega za morebitno novo tožbo istega tožnika kot novega dolžnika na podlagi prvega odstavka 59. člena ZIZ izvršilno sodišče ne more prejudicirati. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zmotno uporabilo materialno pravo in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS, ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Ugodilo je pritožbi drugega dolžnika, razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

6. V novem postopku naj sodišče prve stopnje vsebinsko odloči o ugovoru drugega dolžnika.

7. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).