Jedro

1. Ker je tožena stranka ugotovila, da nihče od prijavljenih kandidatov ni izpolnjeval vseh razpisnih pogojev, je z namenom zagotovitve nemotenega opravljanja dela za eno leto zakonito sklenila delovno razmerje z enim od prijavljenih kandidatov (2. odst. 14. člena ZDR). Tožnik bi s svojim zahtevkom za razveljavitev sklepa o izbiri drugega kandidata uspel le, če bi dokazal, da je sam razpisne pogoje izpolnjeval, izbran pa je bil kandidat, ki jih ni.

2. Tožena stranka ne sme prijavljenega kandidata zgolj zato, ker je predstavnik sindikata in bi s svojo prisotnostjo v svetu šole lahko vplival na odločitiv o izbiri, izločiti kot neprimernega kandidata za razpisano delovno mesto. Njegovo prijavo mora obravnavati enako kot ostale in bi z drugačnim ravnanjem storila bistveno kršitev v izbirnem postopku.

3. Sodišče lahko stranko skladno s 168. členom ZPP delno ali v celoti oprosti plačila stroškov postopka, vendar pa zakon ne nudi podlage za oprostitev povrnitve stroškov nasprotni stranki, v kolikor jih je stranka (sicer oproščena svojih stroškov postopka) glede na ostale zakonske določbe dolžna povrniti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika na razveljavitev odločbe o izbiri kandidata na prosto delovno mesto št. 227/2000 z dne 12.7.2000, v zvezi s sklepom Sveta šole št. 292/2000 z dne 14.9.2000 ter sklenilo, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka.

Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep (pravilno sodbo) spremeni tako, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, oziroma da izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku v celoti z vsemi stroškovnimi posledicami. Navaja, da sodišče prve stopnje ni preverjalo pravilnost natečajnega postopka in njegovo usklajenost z internimi akti tožene stranke in tako ni ugotovilo, da je izbrani kandidat natečajno dokumentacijo dostavil naknadno. Nadaljuje, da izbrani kandidat kot predstavnik sindikata ne bi smel sodelovati na svetu šole, saj je s svojo prisotnostjo vplival na izbiro. Trdi, da je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da je tožena stranka morala izbrati kandidata, ki razpisnih pogojev ni izpolnjeval, saj je do pričetka novega šolskega leta imela dovolj časa, da bi razpis ponovila. Prav tako napada odločitev sodišča prve stopnje o povrnitvi stroškov tožene stranke, saj meni, da bi moral biti tožnik glede na svoje gmotno stanje povrnitve stroškov oproščen.

Pritožba ni utemeljena.

Ob preizkusu sodbe sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov ter po uradni dolžnosti glede kršitev iz 1., 2., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99 - Ur.l. RS št. 26/99) in glede pravilne uporabe materialnega prava, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo vsa odločilna dejstva in pravilno uporabilo materialno pravo, pri čemer ni zagrešilo nobene absolutno bistvene kršitve pravil postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti. Zato se pritožbeno sodišče strinja z dejanskimi in pravnimi zaključki izpodbijane sodbe. V zvezi z ostalimi pritožbenimi navedbami pa še dodaja: Tožnik je skladno s 84. členom Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur.l. SFRJ št. 60/89 in 42/90, ki se uporablja kot predpis RS), sprožil sodni spor, v katerem je zahteval razveljavitev sklepa o izbiri. Po citirani določbi lahko neizbrani kandidat v roku 15 dni po prejemu drugostopenjske odločitve vloži tožbo, v kolikor meni, da je bil izbran kandidat, ki v razpisu objavljenih pogojev ne izpolnjuje, ali če meni, da je bil kako drugačen kršen razpisni postopek. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka ob ugotovitvi, da nihče od prijavljenih kandidatov ni izpolnjeval vseh razpisnih pogojev, z namenom zagotovitve nemotenega opravljanja dela, za eno leto zakonito sklenila delovno razmerje z enim od prijavljenih kandidatov skladno z 2. odst. 14. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS št. 14/90, 5/91 in 71/93). Citirani zakon namreč v 2. odstavku 14. člena določa, da v primeru, če nihče od prijavljenih kandidatov ni izbran, ker ne izpolnjuje pogojev za sklenitev delovnega razmerja, lahko za izbiro pristojni organ odloči, da se sklene delovno razmerja za določen čas, vendar največ za eno leto, z enim od prijavljenih kandidatov, če je taka zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela. Tožnik bi s svojim zahtevkom uspel le, če bi v postopku zatrjeval in dokazal, da je sam razpisne pogoje izpolnjeval, izbran pa je bil kandidat, ki jih ni. Takih trditev pa tožnik niti tekom postopka pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbenem postopku ni postavil, zaradi česar je sodišče prve stopnje njegov zahtevek pravilno zavrnilo.

Kljub zavzetemu stališču pritožbeno sodišče podredno v zvezi s pritožbenimi navedbami tudi dodaja, da tožnik dejstva, da naj bi izbrani kandidat prepozno dostavil potrdila o doseženi izobrazbi, tekom postopka ni navajal. Prav tako je tudi šele v pritožbenem postopku začel trditi, da nemoteno opravljanje dela pri toženi stranki ni bilo ogroženo, zaradi česar niso bili podani razlogi za sklenitev delovnega razmerja skladno z 2. odst. 14. člena ZDR. Teh pritožbenih novot skladno s 1. odst. 337. člena ZPP, ki določa, da sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz 2. odst. 286. člena ZPP, pritožbeno sodišče ne more upoštevati, saj pritožnik z ničemer ne izkazuje, da te svoje navedbe ni mogel prej uveljavljati. Upoštevajoč omejitve navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov, ki jih je uzakonila novela ZPP, tega pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati. Tudi okoliščina, da je bil izbrani kandidat predstavnik sindikata, kar tožnik v pritožbi izpostavlja, na pravilnost odločitve tožene stranke ne vpliva, saj ima vsak državljan pod enakimi pogoji enako pravico do zaposlitve. Prijavljenega kandidata zgolj iz razloga, da je bil tudi predstavnik sindikata, tožena stranka kot neustreznega kandidata sploh ne bi smela izločiti. Njegovo prijavo je morala obravnavati enako kot ostale in bi z drugačnim ravnanjem storila bistveno kršitev v izbirnem postopku. Kot predstavnik sindikata je imel zato izbrani kandidat tudi pravico do sodelovanja na svetu šole, ko je le-ta obravnaval tožnikov ugovor. Iz samega zapisnika o seji sveta šole z dne 18.8.2000 pa je razvidno, da je svet šole odločitve sprejemal sam in so se ostali udeleženci seje pred glasovanjem sveta s sestanka umaknili.

Sodišče prve stopnje je prav tako pravilno odločilo tudi o stroških postopka in tožnika v zakonskih okvirih stroškov tudi oprostilo. Skladno s 168. členom ZPP lahko sodišče oprosti plačila stroškov postopka stranko, ki po svojem splošnem premoženjskem stanju ne zmore teh stroškov brez škode za nujno preživljanje sebe in družine, pri čemer so skladno z 2. odst. citiranega člena ti stroški opredeljeni kot stroški taks ter predujmi za stroške prič, izvedencev ogledov in sodnih oglasov. S sklepom z dne 6.2.2001, sprejetim na glavni obravnavi, je sodišče tožnika teh stroškov oprostilo. Tudi v primeru, da sodišče prve stopnje stranko skladno s 168. členom ZPP delno ali v celoti oprosti plačila stroškov postopka, pa zakon ne nudi podlage za oprostitev povrnitve stroškov nasprotni stranki, v kolikor jih je stranka (sicer oproščena svojih stroškov postopka) glede na ostale zakonske določbe dolžna povrniti. Ker tožnik s svojim zahtevkom v postopku ni uspel, je toženi stranki, skladno s 1. odst. 154. člena ZPP, dolžan povrniti njene stroške postopka in mu jih je sodišče prve stopnje pravilno naložilo. Po citirani določbi ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške postopka.

Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani niti zatrjevani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).