Jedro

Prvostopenjsko sodišče je pravilno opredelilo namen instituta skrbnika zapuščine in pravilno povzelo stališče sodne prakse, ki pri izbiri osebe, primerne za začasnega skrbnika zapuščine terja, da je nepristranska do vseh dedičev in vredna zaupanja. Glede na dosedanji potek tega zapuščinskega postopka z izpodbijanim sklepom določena začasna skrbnica zapuščine tem kriterijem ne ustreza.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v tej zapuščinski zadevi sklenilo, da se za začasno skrbnico zapuščine po pokojni P. K. P. določi A. B., ..., z nalogo, da v imenu vseh dedičev toži ali je tožena, da izterjuje terjatve in izplačuje dolgove in sploh, da zastopa dediče v premoženjskih razmerjih glede zapuščine.

2. Proti temu sklepu se pritožuje dedinja M. P., hči zapustnice. Navaja, da je sklep zanjo krivičen in žaljiv, seveda tudi škodljiv. Njej nepoznana oseba, ki ni dedič in ki nikoli ni stopila v hišo, bo prevzela skrb nad vrstno hišo in parcelo samo zato, ker je pravnik. Sama je skupaj s pokojnim očetom in mamo in kasneje po poroki hišo z okolico gradila, zanjo skrbela, jo redno vzdrževala in v hiši živela. Zahteva ponovno preučitev vseh njenih dosedanjih vlog, ker so bile v celoti prezrte.

3. Dedinji A. B. in U. D. na pritožbo nista odgovorili.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je v tej zapuščinski zadevi sklep o postavitvi začasne skrbnice zapuščine oprlo na ugotovitev, da kljub dolgotrajnemu postopku še vedno niso znani vsi dediči po zapustnici, pri tem pa zapuščina obsega nepremičnine, s katerimi je potrebno upravljati. Med vsemi znanimi dediči po pokojni, po ugotovitvah sklepa, sicer ni soglasja o tem, koga naj sodišče določi za začasnega skrbnika zapuščine, ali moža zapustničine hčerke M. P., ali vnukinjo zapustnice A. B., ki je tudi poklicana k dedovanju prvega dednega reda skupaj s sestro U. D. Po oceni prvostopenjskega sodišča je primernejša A. B., ki je po poklicu pravnica ter temeljito seznanjena z vsebino in obsegom zakonsko opredeljenih nalog skrbnika zapuščine.

6. Zakon o dedovanju (ZD) v 131. členu določa, v katerih primerih se postavi skrbnik zapuščine in kakšne so njegove naloge. Nasploh velja, da se postavi začasni skrbnik zapuščine, če je potrebno, da se uredijo pravice in obveznosti, ki zadevajo zapuščino(1). Začasni skrbnik skrbi za zapuščino v korist vseh dedičev, zastopa dediče v razmerjih, ki se tičejo zapuščine ter skrbi, da se zapuščina ohrani za dediče. Prvostopenjsko sodišče je v izpodbijanem sklepu pravilno opredelilo namen instituta skrbnika zapuščine in pravilno povzelo stališče sodne prakse, ki pri izbiri osebe, primerne za začasnega skrbnika zapuščine terja, da je nepristranska do vseh dedičev in vredna zaupanja. Vendar glede na dosedanji potek tega zapuščinskega postopka z izpodbijanim sklepom določena začasna skrbnica zapuščine tem kriterijem ne ustreza.

7. Iz postopka, ki ga je zapuščinsko sodišče izvedlo skladno z določbo 192. člena ZD izhaja, da so dedinje v sporu glede obsega zapuščine in dedne pravice. Pomisleki pritožnice v primernost izbire skrbnice, ki jih je obširno utemeljevala že v postopku, so zato upravičeni. V takšnih okoliščinah bi bilo razumno za skrbnika imenovati le osebo, ki ni dedič ali povezana s katerim od dedičev, ker bo le na ta način izbrana oseba nepristransko zastopala vse dediče. 8. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep razveljavilo na podlagi določbe 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD.

Op. št. (1): Prof. dr. Karl Zupančič, Dedovanje z uvodnimi pojasnili, Uradni list RS, Ljubljana 2002.