Jedro

Nepremičnina, kjer ima dolžnik le registriran sedež svoje dejavnosti ni predmet, ki ga je potrebno iz izvršbe izvzeti (primerjaj 80. čl. ZIZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor dolžnika zoper sklep Okrajnega sodišča v Sežani z dne 11.7.2003, zavrnilo.

Zoper ta sklep se je pritožil dolžnik in v pritožbi navaja, da se z izpodbijanim sklepom ne strinja. Sodišče prve stopnje je kot izvršilno sredstvo dopustilo prodajo dolžnikove stanovanjske stavbe, ni pa upoštevalo, da je stavba skupno premoženje zakoncev. Prav tako ni upoštevalo, da služi predmetna nepremičnina dolžniku za opravljanje dejavnosti, saj ima tam svoj sedež. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je dolžnik že nekaj plačal 422.588,00 SIT in da ima namen plačati tudi glavnico. Sodišče ne upošteva ugovora dolžnika, da ima na računu sredstva, iz katerih bi se lahko upnik poplačal. Po Zakonu o izvršbi in zavarovanju je zoper dolžnika potrebno uporabiti najmilejše izvršilno sredstvo, s katerim se doseže namen izvršbe. Če je temu tako, bi se morala izvršba opraviti z rubežem razpoložljivega dobroimetja na računu, ki je milejše sredstvo kot rubež in prodaja nepremičnin. Ne obstaja sorazmerje med terjatvijo in vrednostjo hiše, ki je občutno več vredna kot upnikova terjatev.

Pritožba ni utemeljena.

Na vse pritožbene trditve, ki so enake kot v ugovoru zoper sklep o izvršbi je jasno odgovorilo že sodišče prve stopnje. Ker pa dolžnik te ponavlja, mu je potrebno še enkrat odgovoriti, da dolžnikova nepremičnina, to je stanovanjska hiša, ni izvzeta iz izvršbe (primerjaj 1. odst. 177. čl. ZIZ). Dolžnik opravlja dejavnost prevozništva, zato v tem primeru zoper njega ne bi bilo mogoče dovoliti izvršbe le na tiste predmete, ki bi jih nujno potreboval za opravljanje svoje dejavnosti. Nepremičnina, kjer ima dolžnik le registriran sedež svoje dejavnosti pa ni predmet, ki ga je potrebno iz izvršbe izvzeti (primerjaj 80. čl. ZIZ). Če je nepremičnina, ki je predmet izvršbe bila zgrajena tekom trajanja zakonske zveze in gre za skupno premoženje zakoncev, bi morala zoper sklep o izvršbi ugovarjati dolžnikova žena in podati ugovor tretjega. Ker je dolžnik plačal znesek 422.588,00 SIT je sodišče prve stopnje izdalo dne 12.2.2004 sklep o utesnitvi izvršbe in ni res, da tega dejstva sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Da pa bi sodišče po uradni dolžnosti moralo uporabiti najmilejše izvršilno sredstvo, s katerim se doseže namen poplačila in da izvršbo ne bi smelo dovoliti na nepremičnine, ampak le na rubež razpoložljivega dobroimetja na računu tudi ne drži. Dolžnik mora sodišču izrecno predlagati, da se dovoli izvršba le na določene predmete oz. sredstva (2. odst. 34. čl. ZIZ), kar pa dolžnik v tem postopku ni predlagal. Sodišče namreč dovoli izvršbo za poplačilo denarne terjatve s tistim sredstvom in na tistih predmetih, ki so navedeni v predlogu za izvršbo (1. odst. 34. čl. ZIZ). Ker je pritožba dolžnika neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ).