Jedro

Določba prvega odstavka 98. člena ZZK-1, pa določa, da se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve na podlagi začasne odredbe opravi proti zemljiškoknjižnemu lastniku. Ker zemljiškoknjižno sodišče odloča zgolj o formalnih in materialnih pogojih za vpis v zemljiško knjigo, kot je bilo že obrazloženo, zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve ne more vpisati, če se ta ne glasi v breme zemljiškoknjižnega lastnika. Sklicevanje pritožbe na določila ZIZ so zato neutemeljena, ker mora sodišče v zemljiškoknjižnem postopku odločati v postopku in po pravilih, ki veljajo za ta postopek, torej po določilih ZZK-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik krije sam svoje stroške postopka s pritožbo.

Odredi se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom Dn. št. z dne 24. 12. 2010 ugovor pritožnika in potrdilo sklep Okrajnega sodišča v Mariboru Dn. št. z dne 9. 9. 2010, s katerim je zemljiškoknjižna referentka sklenila, da se ne opravi zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v korist pritožnika pri nepremičninah, pripisanih k vl. št. , vse k.o. .

2. Zoper citirani sklep se pritožuje pritožnik po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 120. člena Zakona zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) in 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Navaja, da je Okrajno sodišče v dne 9. 9. 2007 izdalo sklep Z , s katerim je ugodilo njegovemu predlogu za izdajo začasne odredbe, s katero je dolžniku prepovedalo odtujitev in obremenitev nepremičnin, ki so bile predmet predloga za izdajo začasne odredbe ter odločilo, da se vpiše zaznambe prepovedi obremenitve in odtujitve na teh nepremičninah v korist pritožnika v zemljiški knjigi. Glede na tako odločitev izvršilnega sodišča po mnenju pritožbe zemljiškoknjižno sodišče ne more spreminjati pravnomočnih sodnih odločb, temveč je zavezano vpisati zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve ne glede na to, kdo je kot lastnik vpisan v zemljiški knjigi. Zato bi bilo v tem primeru potrebno po mnenju pritožbe upoštevati določila Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), na osnovi katerega je upnik vložil predlog za izdajo začasne odredbe. Dolžnik v izvršilnem postopku dejstvu, da ne bi bil lastnik spornih nepremičnin ni ugovarjal, zato je sklep o začasni odredbi tudi glede teh nepremičnin postal pravnomočen in kot tak izvršljiv v zemljiški knjigi. Sodišču druge stopnje predlaga razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z določilom 366. člena ZPP v zvezi s 120. členom ZZK-1 in 37. členom ZNP je sodišče druge stopnje s smiselno uporabo 350. člena ZPP preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in uradnega preizkusa.

5. Iz listin v spisu izhaja, da je izvršilno sodišče, ko je odločalo o predlogu pritožnika o izdaji začasne odredbe, odločilo, da se zaznamuje prepoved odtujitve in obremenitve tudi pri tistih nepremičninah, ki še niso vpisane v zemljiško knjigo kot last dolžnika. Iz sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v pa izhaja, da je dolžnik z dedovanjem postal njihov lastnik oziroma solastnik. Ne glede na to, sodišče prve stopnje v zemljiškoknjižnem postopku ni dovolilo zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve pri tistih nepremičninah, pri katerih kot lastnik ali solastnik ni vpisan dolžnik.

6. Predmet odločanja v zemljiškoknjižnem postopku je namreč omejen le na presojo obstoja formalnih in materialnih pogojev za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo iz 146. in 148. člena ZZK-1, zato so lahko v zemljiškoknjižni zadevi pravno relevantne le pritožbene navedbe v zvezi s temi dejstvi. V zvezi s konkretno zadevo ni pomembno vprašanje, kakšen pomen ima sklep o začasni odredbi oziroma kdo je dejanski lastnik spornih nepremičnin. Po stanju zemljiške knjige namreč dolžnik ni lastnik spornih nepremičnin. Določba prvega odstavka 98. člena ZZK-1, pa določa, da se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve na podlagi začasne odredbe opravi proti zemljiškoknjižnemu lastniku. Ker zemljiškoknjižno sodišče odloča zgolj o formalnih in materialnih pogojih za vpis v zemljiško knjigo, kot je bilo že obrazloženo, zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve ne more vpisati, če se ta ne glasi v breme zemljiškoknjižnega lastnika. Sklicevanje pritožbe na določila ZIZ so zato neutemeljena, ker mora sodišče v zemljiškoknjižnem postopku odločati v postopku in po pravilih, ki veljajo za ta postopek, torej po določilih ZZK-1. V kolikor bo dolžnik na podlagi sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v in vpisan kot lastnik nepremičnin (na katerih je vpisana H. U.) v zemljiški knjigi in v kolikor bo na podlagi ustrezne listine dolžnik vpisan kot lastnik nepremičnin, pri katerih je sedaj v zemljiški knjigi kot lastnik vpisan R. O., bo mogoče vpisati zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve v korist pritožnika.

7. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 120. členom ZZK-1 in 37. člena ZNP) ter dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).

8. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 154. člena in 1. odstavek 165. člena ZPP).