Jedro

Prijava tožeče stranke na javni razpis ni dosegla praga uspešnosti prijave, da bi ji bila odobrena razpisana sredstva. Vendar iz obrazložitve izpodbijanega akta ni razvidno, kakšne ocene je tožeča stranka prejela po posameznih kriterijih v sklopu predvidenih meril. Ker je obrazložitev izpodbijanega akta pomanjkljiva, odločitve ni mogoče preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka.

Izrek

1. Tožbi se delno ugodi in se odločba Ministrstva za kulturo št. 6150-1/2009/8 z dne 16. 7. 200 v 3. točki izreka, v delu, ki se nanaša na zaporedno številko 174, odpravi in v tem delu vrne Ministrstvu za kulturo v ponoven postopek. V preostalem delu se tožba zavrne.

2. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 350,00 EUR, povečane za 20 % DDV, v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za kulturo (v nadaljevanju Ministrstvo) odločilo, kateri prijavitelji projektov na področju avdiovizualne umetnosti za izvedbo projektov v letu 2009 bodo sofinancirani iz proračunske postavke 3991, v okviru razpisa za sofinanciranje AV projektov v skupni višini 1.659.624,00 EUR in določilo izbrane projekte (40 projektov ocenjenih z oceno 92 do 48) navedenih prijaviteljev (1. točka izreka); odločilo, kateri avdiovizualni projekti (projekti od zap. št. 41 do zap. št. 44) so uvrščeni na rezervno listo (2. točka izreka); odločilo, kateri projekti ne bodo sofinancirani (projekti od zap. št. 45 do zap. št. 204, med katerimi je pod zap. št. 174 tudi projekt tožeče stranke) iz proračunskih sredstev (3. točka izreka).

Iz obrazložitve izhaja, da je na Redni letni razpis za sofinanciranje projektov iz proračunske postavke za avdiovizualne medije v letu 2009 (JPR 15-AVP-2009), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 16/2009 (v nadaljevanju javni razpis), prispelo skupaj 261 vlog, ter da je bilo v postopku ugotovljeno, da so bili 204 projekti popolni in pravočasni. Strokovna komisija za avdiovizualne projekte Ministrstva je na podlagi strokovnih praktičnih izkušenj in znanja, popolne in pravočasne vloge na osnovi splošnih in prednostnih kriterijev ocenila vsebinsko in finančno ter jih ovrednotila s točkami ter obrazložitvijo na ocenjevalnih listih. V skladu z razpisnimi pogoji je delež sofinanciranja Ministrstva lahko največ 80 % od celotne vrednosti projekta. Obrazložitev navaja splošne razpisne kriterije in prednostne razpisne kriterije ter število možnih točk po posameznem kriteriju, pri čemer je skupaj možno pridobiti 100 točk. Tožeča stranka se z navedeno odločitvijo ne strinja in zoper celotno odločbo vlaga tožbo in uveljavlja vse tožbene razloge. Z navedeno odločbo je Ministrstvo zavrnilo sofinanciranje projekta tožeče stranke z naslovom „Slovenci v Avstraliji – nekoč in danes“, vodenega pod zaporedno številko 174, ki se je potegoval za sredstva v okviru predmetnega javnega razpisa. Izpodbijane odločbe v večjem delu sploh ni mogoče preizkusiti, saj je neobrazložena, z njo sta bili kršeni načeli transparentnosti in enakosti. Skladno s 119. členom Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – ZUJIK-UPB1, 56/08-ZUJIK-B;v nadaljevanju ZUJIK) strokovna komisija razvrsti vse kulturne programe oziroma kulturne projekte, ki so vsebovani v ustreznih vlogah, glede na kriterije za ocenjevanje in vrednotenje kulturnega programa oziroma kulturnega projekta, kot so bili določeni v objavi javnega razpisa. O razvrstitvi pripravi strokovna komisija poročilo, v katerem morajo biti natančno navedeni razlogi za razvrstitev kulturnih programov oziroma kulturnih projektov in predlog, kateri kulturni programi oziroma kulturni projekti se financirajo v določenem obsegu, kateri pa se glede na višino sredstev in razvrstitev ne financirajo. Skladno s 120. členom ZUJIK izda minister na podlagi predloga strokovne komisije o vseh ustreznih vlogah z istega področja na posamezen javni razpis eno odločbo, s katero odloči, katere kulturne programe oziroma kulturne projekte se sprejme v financiranje ter v kakšnem deležu in katere ne. V izpodbijani odločbi sta prijavi tožeče stranke posvečeni dve vrstici, v kateri niso navedeni resni razlogi za odločitev. Sama odločba je zato v razlogih za sprejeto odločitev nepopolna, razlogi sploh niso navedeni. Natančno strokovno poročilo je lahko podlaga za odločitev, iz izpodbijane odločbe pa ni razvidno, da bi bil projekt tožeče stranke „Slovenci v Avstraliji – nekoč in danes“ natančno ocenjen. Sama obrazložitev pod zaporedno številko 174 je kratka, nenatančna in iz nje ni razvidno, zakaj je tožeča stranka prejela takšno število točk. Ni namreč razvidno, koliko točk je dobil projekt tožeče stranke glede na razpisne kriterije in zakaj je prejel ravno (in samo) 20 točk. Iz javnega razpisa in izpodbijane odločbe ni razvidno, kako je tožena stranka postavila mejo točk, nad katero so bili projekti izbrani. Pogoji za izbiro iz razpisa niso vidni oziroma so premalo definirani. Ministrstvo je očitno brez ustrezne obrazložitve odločilo, da se v financiranje sprejme 40 projektov glede na oceno strokovne komisije, med izbrane projekte pa ni uvrstilo projekta tožeče stranke. Skladno z 12. členom Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Uradni list RS št. 93/05, v nadaljevanju Pravilnik) mora poročilo strokovne komisije vsebovati tudi obrazložitev vsebinskih razlogov za predlagano odobritev ali zavrnitev posameznega programa ali projekta. Iz obrazložitve mora biti razvidna povezava med kriteriji razpisa in razlogi za predlagano odobritev ali zavrnitev. Temu izpodbijana odločba ne zadosti. Nikjer tudi ni določeno oziroma obrazloženo, zakaj je bilo izbrano ravno 40 projektov in ne več ali manj. Iz Rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2009 - Posebni del izhaja, da znaša višina sredstev pod proračunsko postavko 3991 Programi za avdiovizualne medije 1.968.719,00 EUR. Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, zakaj je bilo porabljenih manj sredstev za razpis, kot jih je bilo odobreno, in zakaj višek sredstev vseeno ni bil porabljen za financiranje dodatnih prijavljenih projektov.

Tožena stranka ni obvestila tožeče stranke o odpiranju vlog, kateremu bi lahko ta prisostvovala, skladno z določbo 117. člena ZUJIK. Ta možnost tožeči stranki tako sploh ni bila dana. Prav tako ji ni bil posredovan zapisnik o odpiranju prispelih vlog, s čimer je bilo kršeno načelo javnosti postopka. Tožeča stranka sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, postopek javnega razpisa v celoti razveljavi in ponovi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da je bilo z izpodbijano odločbo odločeno, da se vlogi tožeče stranke, ki sta bili prijavljeni na naveden javni razpis zavržeta kot nepopolni. Tožena stranka se sklicuje na 68. člen Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06) ter na besedilo javnega razpisa, iz katerega izhajajo splošni razpisni kriteriji (točka 10 razpisa) ter prednostni razpisni kriteriji (točka 11 razpisa) ter obvezna dokazila (točka 7 razpisa), ki jih mora predlagatelj projektov priložiti vsem projektom. Oddaja vloge v bistvu pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji in kriteriji javnega razpisa. Besedilo javnega razpisa v 12. točki navaja, da bodo na razpisu izbrani tisti projekti, ki bodo v postopku izbire ocenjeni z večjim številom točk ter da bo dokončni izbor opravljen v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi.

Tožena stranka je predlagateljem poslala obvestilo o končnem predlogu strokovne komisije (obvestilo z dne 10. 6. 2009), do katerega so se imeli predlagatelji možnost pisno izjasniti v roku petih dni od prejetja tega obvestila. Tožeča stranka se je do predloga strokovne komisije opredelila. Odločba, ki je sledila obvestilu, je vsebovala dosežene točke, pisno utemeljitev in odobrena sredstva sofinanciranja projekta. Za projekt tožeče stranke sta ocena in obrazložitev povsem jasna in ne potrebujeta dodatne obrazložitve. Če bi tožeča stranka izkazala željo po seznanitvi ocen za posamezen kriterij, bi ji na podlagi pisnega zaprosila tožena stranka to omogočila.

V besedilu javnega razpisa je bila v 4. točki razpisana okvirna vrednost razpoložljivih sredstev v višini 760.000 EUR. V predlogu rebalansa za leto 2009 je bila najavljena višina sredstev v višini 1.900.000 EUR, vendar je po potrditvi rebalansa višina sredstev dejansko znašala 1.669.170 EUR, toliko pa je bilo tudi razdeljenih sredstev. Tožena stranka od tožeče stranke ni prejela zahteve za prisotnost pri odpiranju vlog, tako ji tega ni mogla omogočiti. Predlaga zavrnitev tožbe.

Tožeča stranka vztraja pri svojih navedbah. Navaja, da se tožena stranka v odgovoru na tožbo nepravilno sklicuje na to, da naj bi bila vloga tožeče stranke v postopku predmetnega javnega razpisa zavržena kot nepopolna, saj njena vloga ni bila zavržena zaradi nepopolnosti, pač pa tožeči stranki z izpodbijano odločbo niso bila odobrena sredstva za sofinanciranja njenega projekta. Tožeča stranka se sklicuje na to, da je v dopisu z dne 1. 7. 2009: „Izjava o predlogu strokovne komisije za javni razpis (LPR15-AVP-2009)“ navedla, da bo natančnejšo utemeljitev neprimernega točkovanja njenega projekta posredovala, ko bo seznanjena z obrazložitvami, kot jih zahteva 12. člen Pravilnika, ter izrazila dvom v pravilnost ocenjevanja. Takšen dopis tožeče stranke je šteti kot zahtevo po seznanitvi ocen za posamezen kriterij.

Tožena stranka ni nikoli posebej pozvala tožeče stranke, da mora izkazati željo po seznanitvi ocen za posamezen kriterij s pisnim zaprosilom. Tožena stranka tožeče stranke ni seznanila, kdaj je odpiranje vlog, zato ta ni mogla pravočasno uveljaviti svoje pravice, da odpiranju prisostvuje. Na spletni strani tožene stranke je bilo navedeno, da znaša višina razpisanih sredstev 1.900.000,00 EUR. O spremembi višine sredstev toženka ni nikoli obvestila tožeče stranke, zato je ta utemeljeno pričakovala, da je na razpolago več sredstev. Toženka v odgovoru na tožbo ne pojasni, zakaj je tožeča stranka dobila toliko točk, kot jih je.

Tožba je utemeljena v delu, ki se nanaša na tožečo stranko.

V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev vloge tožeče stranke za sofinanciranje projektov v okviru Rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje projektov iz proračunske postavke za avdiovizualne medije v letu 2009. Ministrstvo je odločilo, da projekt tožeče stranke ne bo sofinanciran, ker je tožnica dosegla skupno oceno 20 točk (to je 20 točk od skupno 100 točk), kar izhaja iz zap. št. 174 v 3. točki izreka, v kateri je odločeno, kateri projekti ne bodo sofinancirani iz proračunskih sredstev. Tožeča stranka ni dosegla zahtevanega praga uspešnosti prijave, da bi ji bila odobrena razpisana sredstva. Izbrani so bili projekti, ki so dosegli tak prag uspešnosti po posameznih kriterijih, da so bili ocenjeni z 48 in več točkami, v skladu z razpisno dokumentacijo.

Razpisni kriteriji so določeni v predmetnem javnem razpisu. V točki 10. „Splošni razpisni kriteriji“ so določeni naslednji kriteriji: - pomen projekta za razvoj ustvarjanja slovenskih avdiovizualnih del in za uveljavljanje slovenske avdiovizualne produkcije doma in v tujini – do 10 točk; - pomen projekta za razvoj slovenske kulture in slovenskega jezika (skupaj do 60 točk): kvaliteta scenarija ali zasnove projekta – do 10 točk, profesionalnost projekta izvedbe – do 10 točk, utemeljenost žanrske raznovrstnosti – do 10 točk, izvirnost in inovativnost v rabi medija – do 10 točk, komunikativnost – do 10 točk, avtorski pristop – do 10 točk; - odmevnost doslej realiziranih projektov – do 10 točk. V točki 11. „Prednostni razpisni kriteriji“ (točke se dodelijo avtomatično, v kolikor predlagatelj oz. projekt izpolnjuje pogoje) so določeni naslednji kriteriji: - Projekt je dokumentarno ali igrano-dokumentarno delo – 5 točk, - Projekt je vsebinsko namenjen otrokom in mladini – 5 točk, - Projekt mladega avtorja (do vključno 30 let) – 5 točk, - Projekt z mednarodno vsebino – 5 točk. Skupaj možno število točk je 100. Utemeljeni so tožbeni ugovori tožeče stranke, da iz izpodbijane odločbe ni razvidno, kakšne ocene je tožnica prejela po posameznih kriterijih v sklopu predvidenih meril. Po 214. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS 80/99 in nadaljnji, v nadaljevanju ZUP), ki se v navedeni zadevi uporablja, ker gre za javno pravno stvar obrazložitev odločbe obsega razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbe določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Iz obrazložitve izpodbijane odločitve bi zato moralo izhajati, kateri kriteriji so bili v predmetnem postopku upoštevani, in pri vsakem od navedenih kriterijev navedeno, s kakšnim številom točk je bil posamezni kriterij ocenjen, kot tudi navedeni razlogi za takšno oceno, ter nato ugotovljen skupni seštevek vseh, na podlagi uporabljenih kriterijev, dobljenih točk. Izpodbijani akt je po povedanem pomanjkljiv, zato odločitve ni mogoče preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka.

Utemeljeno se tožeča stranka sklicuje na 119. člen ZUJIK, iz katerega izhaja, da strokovna komisija razvrsti vse kulturne programe oziroma kulturne projekte, ki so vsebovani v ustreznih vlogah, glede na kriterije za ocenjevanje in vrednotenje kulturnega programa oziroma kulturnega projekta, kot so določeni v objavi razpisa (2. odstavek 119. člena ZUJIK). Iz 3. odstavka 119. člena ZUJIK izhaja, da o razvrstitvi pripravi strokovna komisija poročilo, v katerem morajo biti natančno navedeni razlogi za razvrstitev kulturnih programov oziroma kulturnih projektov in predlog, kateri kulturni programi oziroma kulturni projekti, ki so predmet ocenjevanih ustreznih vlog, se financirajo v določenem obsegu, kateri pa se glede na višino sredstev in razvrstitev ne financirajo. V upravnih spisih ni poročila, kot je to določeno v 3. odstavku 119. člena ZUJIK oziroma 12. členu Pravilnika, po katerem mora poročilo strokovne komisije vsebovati tudi obrazložitev vsebinskih razlogov za predlagano odobritev ali zavrnitev posameznega programa ali projekta. Iz 13. člena Pravilnika izhaja, da Ministrstvo obvesti predlagatelja o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe ter da Ministrstvo predlagatelju določi rok, do katerega ima možnost, da se izjavi o obvestilu. Strokovna komisija obravnava v roku prispele izjave predlagateljev in oblikuje končni predlog sofinanciranja programov ali projektov. Iz 14. člena Pravilnika je razvidno, da končni predlog strokovne komisije vključuje: - dosežene točke, pisno utemeljitev in predlog strokovne komisije o višini sofinanciranja programa ali projekta; - povzetek izjave predlagatelja; - stališče strokovne komisije do izjave predlagatelja ter končni predlog strokovne komisije o višini sofinanciranja.

Iz predloženih upravnih spisov ni razvidno, da bi v predmetni zadevi postopek potekal v skladu s citiranimi določbami ZUJIK in Pravilnika. Obvestilo, ki ga je tožeča stranka prejela pred izdajo izpodbijane odločbe ne vsebuje nobene obrazložitve, temveč le predlog strokovne komisije o tem, kateri projekti se sofinancirajo na predmetnem razpisu in kateri projekti so uvrščeni na rezervno listo ter kateri projekti niso izbrani (med katerimi je projekt tožeče stranke). Tožeča stranka je na navedeno obvestilo dala pripombe (izjava tožeče stranke z dne 1. 7. 2009), na katere pa Ministrstvo ni odgovorilo. Ministrstvo je nato izdalo izpodbijano odločbo, katere odločitev v 3. točki izreka se pod zap. št. 174 nanaša na tožečo stranko (projekt tožeče stranke je ocenjen z 20 točkami). Obrazložitev navedene odločitve se glasi: „Projektu manjkata izvirna režijska vizija in avtorska motivacija, ki bi iz televizijske oddaje naredila dokumentarni film, zato ga komisija ni uvrstila med izbrane projekte.“ Takšna obrazložitev je pomanjkljiva in se je ne da preizkusiti. V navedeni obrazložitvi in tudi v obrazložitvi, ki sledi izreku (stran 30 in 31 izpodbijane odločbe) tudi ni odgovorjeno na pripombe tožeče stranke.

Nepopolna obrazložitev pa pomeni tudi kršitev pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS). Sodišče poudarja, da je pravica do pravnega sredstva zagotovljena le, če je odločitev, ki se izpodbija, obrazložena tako, da lahko stranka izpodbija vsebinske razloge odločitve, kar stranki omogoča, da z vložitvijo pravnega sredstva brani svoje koristi.

Ministrstvo je z nepravilnim postopanjem (pomanjkljiva obrazložitev) kršilo pravila postopka, to pa je vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve – bistvena kršitev določb postopka (2. točka 1. odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in št. 62/10, v nadaljevanju ZUS-1), kar je razlog, da je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo v delu, ki se nanaša na tožečo stranko, odpravilo na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo v tem delu vrnilo Ministrstvu v ponovni postopek.

Ker je bilo treba izpodbijano odločbo iz omenjenih razlogov v delu, ki se nanaša na tožečo stranko, odpraviti in vrniti toženi stranki v ponoven postopek, sodišče ostalih tožbenih ugovorov tožeče stranke ni presojalo. Tožeča stranka vlaga tožbo zoper celotno odločbo Ministrstva in predlaga, da se postopek javnega razpisa v celoti razveljavi in ponovi, vendar se razlogi, ki jih navaja v tožbi, nanašajo zgolj na odločitev, ki se nanaša na tožečo stranko, glede katere je sodišče tožbi ugodilo. Ker tožeča stranka, kljub zahtevi po odpravi celotne odločbe, ne utemeljuje nezakonitosti celotne odločbe, je sodišče tožbo v preostalem delu zavrnilo. Neutemeljen pa je tožbeni ugovor, ki se nanaša na višino razpisanih in višino odobrenih sredstev, saj z javnim razpisom ni bila točno določena višina razpoložljivih sredstev, pač pa le okvirna višina. Sodišče pa ni presojalo očitkov tožeče stranke, ki se nanašajo na pogoje iz javnega razpisa, saj le-ti niso predmet preizkusa posamičnega upravnega akta, ki je predmet obravnavanega upravnega spora.

Ker je sodišče tožbi ugodilo in v omenjenem delu izpodbijani akt odpravilo ter vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, je tožeča stranka v skladu z določbo 3. odstavka 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07; dalje Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je v postopku zastopal odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 350,00 EUR (2. odstavek 3. člena Pravilnika).