7. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz B. pri B. na seji senata dne 23. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1153/2004 z dne 23. 6. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je bil zavrnjen zahtevek pritožnika (v pravdnem postopku enega izmed tožnikov) za ugotovitev obstoja prodajne pogodbe, ki sta jo leta 1954 sklenila toženkin pravni prednik in pritožnikov (sedaj že pokojni) oče, ter za izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bi se lahko na spornih nepremičninah vpisala lastninska pravica na ime pritožnikovega pokojnega očeta.

2.V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da je njegov oče sporne parcele kupil leta 1954, da jih je tudi v celoti plačal, da tedaj prepisa niso napravili, kasneje pa zaradi nacionalizacije prepis lastninske pravice ni bil mogoč. Vendar pa naj bi kupec in člani njegove družine sporne parcele tudi kasneje ves čas obdelovali, dokler niso šli otroci na svoje, starša pa umrla. Navaja, da dediči prodajalca v postopku niso predložili nobenega dokaza, da so ves čas plačevali davke. Navaja tudi, da je vložil zahtevo za denacionalizacijo v naravi. Ne strinja se s stališčem Višjega sodišča, da ni mogoče zahtevati izstavitve zemljiškoknjižne listine na ime osebe, ki je že umrla. Navaja, da je zaradi takšnega stališča diskriminiran v primerjavi z denacionalizacijskim upravičencem, saj je denacionalizacija mogoča kljub temu, da so denacionalizacijski upravičenci večinoma že pokojni. Omenja, da tudi danes na primer kupci stanovanj plačajo ceno, prepis pa se naredi pozneje in če torej kupec umre prej, po mnenju Višjega sodišča dediči nimajo nobene pravice. Meni, da prodajalec ne more obdržati tako kupnine kot tudi prodane nepremičnine. Smiselno zatrjuje kršitev pravice do enakosti pred zakonom po prvem odstavku 14. člena Ustave in pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave. Nasprotuje tudi sklepu, s katerim je Višje sodišče zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe in predlaga, da Ustavno sodišče začasno odredbo »potrdi«.

B.

3.Pritožnik napačno razume pomen sodbe Višjega sodišča, ki temelji na stališču, da ni mogoče zahtevati izstavitve zemljiškoknjižne listine na ime umrle osebe. To stališče namreč ne pomeni, da v primeru, ko je sklenjena prodajna pogodba glede nepremičnine, pa nato kupec umre še preden prodajalec izpolni svojo obveznost (izstavitev zemljiškoknjižne listine in s tem omogočenje prenosa lastninske pravice na kupca), dediči kupca ostanejo brez možnosti pravnega varstva. Treba je namreč upoštevati, da dedič deduje podedljive pravice zapustnika – torej tudi obligacijskopravne pravice zapustnika iz sklenjene, vendar še neizpolnjene prodajne pogodbe. S trenutkom smrti zapustnika je torej njegov dedič tisti, ki lahko v svojo korist zahteva izpolnitev obveznosti iz prodajne pogodbe in ni ovire, da kupčev dedič od prodajalca zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine na svoje ime (pri tem pa izkaže, da je resnično kupčev dedič in da je s tem vstopil v pravice zapustnika pri predmetni prodajni pogodbi).

4.Stališče Višjega sodišča torej pritožniku (in na splošno osebam, ki so v takšnem položaju kot pritožnik) ne odvzema možnosti učinkovitega sodnega varstva pravic kupca iz prodajne pogodbe in ne gre za kršitev pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave. Ker je učinkovito sodno varstvo v tem položaju možno, tako kot je možno pri pravici do denacionalizacije, pa tudi ne more iti za kršitev pravice do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave. Izkaže se torej, da bi pritožnik (skupaj z drugimi tožniki v pravdnem postopku) s pravilno opredelitvijo tožbenega zahtevka želeno sodno varstvo – vsaj kar se tiče v ustavni pritožbi izpostavljenega vprašanja – lahko dosegel in ga tudi še vedno lahko doseže. Njegov neuspeh v pravdi ni posledica kakšnega pravnega stališča, ki bi nasprotovalo človekovim pravicam ali temeljnim svoboščinam, pač pa posledica njegove napačne izbire tožbenega zahtevka.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana dr. Janez Čebulj in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić