Jedro

V skladu z aktualno sodno prakso, ki uveljavlja bolj restriktiven pristop pri presoji objektivne odgovornosti, se v primerih, ko stvar postane nevarna glede na okoliščine primera, pa gre te okoliščine pripisati opustitvi skrbnosti ali varstvenih pravil lastnika, za podlago vzame (zgolj) krivdna odgovornost.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo v plačilo 1.298.059,20 SIT (sedaj 5.416,71 EUR) odškodnine iz naslova nepremoženjske škode (500.000,00 SIT [sedaj 2.086,46 EUR] za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, 150.000,00 SIT [sedaj 625,94 EUR] za strah in 750.000,00 SIT [sedaj 3.129,69 EUR] za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, z odbitkom valorizirane vrednosti, ki jo je tožnik že prejel z naslova nezgodnega zavarovanja) z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v presežku (ki znaša 780.898,40 SIT [sedaj 3.258,63 EUR]) pa je zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo le v stroškovnem delu, v ostalem pa jo je potrdilo.

3. Tožena stranka sodbo sodišča druge stopnje izpodbija z revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga revizijskemu sodišču naj sodbi sodišč prve in druge stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne in naloži tožeči stranki povrnitev stroškov postopka. Meni, da je materialnopravno zmotna presoja o objektivni odgovornosti tožene stranke. Navaja, da nižjestopenjski sodišči hoje tožeče stranke v vojaški opremi nista šteli za nevarno samo po sebi, da pa je to lastnost pridobila hoja po plastičnih ploščicah, pokritih s poledenelim snegom, na katerem je drselo, obstajala pa je obveznost hoje po začrtani poti. Stališče nižjestopenjskih sodišč, da je toženi stranki zdrsnilo zaradi zaledenele in spolzke podlage (plastičnih ploščic), ocenjuje za zmotno. Sodišče bi moralo odgovornost tožene stranke presojati s stališča, ali hoja po neshojenem snegu (7-9 cm) pomeni povečano dejavnost. Če namreč sneg prekrije površino plošč, je situacija podobna položaju, kot bi bil, če plošč sploh ne bi bilo, posebno ponoči, ko je gibanje omejeno in sneg ni shojen. Tožena stranka še navaja, da je pred škodnim dogodkom položila identične plošče na parkirišču Ministrstva za obrambo, kjer pa ni bilo nobenega škodnega primera, kljub temu, da je bil na ploščah sneg. Prav tako se zaradi hoje po plastičnih ploščah, pokritih s snegom, ni nihče razen tožnika poškodoval na vaji NATO, v okviru katere se je tudi pripetil škodni dogodek. Ob tem ni nepomembno, da iz odškodninskega zahtevka izhaja, da se je tožeča stranka poškodovala, ker je pri hoji zadela ob košček šotora in to je bil neposredni vzrok za izgubo ravnotežja, zaradi česar ji je na snegu zdrsnilo tako, da je padla. To je potrdila tudi priča, ki je škodni dogodek videla. Tožeči stranki so bile poznane vse okoliščine (vedela je, da je sneg prekril površino plošč) in da mora biti previdna ves čas, ne samo med stražo, temveč tudi po njej. Na ta način je tožeča stranka ravnala v nasprotju s tisto skrbnostjo, s katero so ravnali vsi drugi vojaki, ki so sodelovali na vaji in od katerih se nihče ni poškodoval zaradi hoje po ploščah pokritih s snegom.

4. Revizija je bila vročena tožniku, ki je nanjo odgovoril, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Tožeča stranka v odgovoru navaja, da revizija pravne podlage oziroma upravičenosti do odškodnine ne izpodbija, kar pomeni, da jo priznava. Pravnomočno sodbo izpodbija le iz razloga, ker iz ugotovljenih okoliščin naj ne bi izhajalo, da je škoda nastala zaradi krivde, konkretno malomarnosti tožene stranke. Tožena stranka v reviziji ni pojasnila, kaj je storila za varnost vojakov na teh vajah. Iz dejanskih okoliščin izhaja, da je do poškodbe prišlo, ker se je tožnik spotaknil na količku šotora, ki je bil tam, kjer bi se naj pomikala stražarska ekipa, ki jo je vodil za to pristojen starešina.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Dejanske ugotovitve nižjih sodišč so: - tožnik se je kot vojaški obveznik med služenjem vojaškega roka v Slovenski vojski na vojaški vaji zveze NATO dne 26. 11. 1998 poškodoval. Poškodoval se je, ko mu je okoli 2.00 ure zjutraj, ko se je vračal z nočne straže, spodrsnilo na poledenelih in spolzkih ploščah, položenih pred šotorom, zaradi česar je padel. Tožnik pri hoji ni bil neroden, okoren, ni bil vinjen; opravljen je bil v popolno bojno opremo, ki je tehtala cca 50 kg, pot po kateri je hodil pa je bila neosvetljena; - kritično noč je bila temperatura na kraju škodnega dogodka okoli – 1°C, debelina snežene podlage pa je znašala 6-9 cm; - tožena stranka je za tlakovanje pred šotorom uporabila plastične plošče nepravilne šesterokotne oblike s hrapavo strukturo in posejane z manjšimi izboklinami elipsaste oblike. Takšne plošče niso primerne za sneg, saj v primeru, kadar je na ploščah že blato, hrapava struktura izgine in plošča postane gladka; enako se obnaša na snegu; - tožnik je utrpel zlom notranjega gležnja in zadnje strani desne golenice ter se je zdravil približno dva meseca.

7. Zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, ki izhaja iz razlogov sodb sodišč prve in druge stopnje. Tistih revizijskih navedb, ki presegajo oziroma odstopajo od ugotovitev v izpodbijani sodbi, revizijsko sodišče ni upoštevalo.

8. V obravnavani zadevi sta sodišči prve in druge stopnje odločili, da je tožena stranka tako krivdno (prvi odstavek 174. člena ZOR) kot tudi objektivno odgovorna (drugi odstavek 174. člena ZOR). Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč, slonečih na izvedenskih mnenjih in izpovedbah prič, izhaja, da je ob takratnih vremenskih razmerah prav zaradi neprimernosti plošč, ki jih je namestila tožena stranka, podlaga pred šotorom postala spolzka in drseča. Sodišče pritrjuje odločitvi nižjih sodišč, da podlaga iz plastičnih plošč ni nevarna, če se po njej hodi v normalnih, suhih razmerah, a postane nevarnejša v razmerah, kakršne so vladale ob obravnavanem škodnem dogodku. V skladu z aktualno sodno prakso, ki uveljavlja bolj restriktiven pristop pri presoji objektivne odgovornosti, se v primerih, ko stvar postane nevarna glede na okoliščine primera, pa gre te okoliščine pripisati opustitvi skrbnosti ali varstvenih pravil lastnika, za podlago vzame (zgolj) krivdna odgovornost.(1) V obravnavanem primeru je zaradi izjemnih okoliščin obstajala dolžnost tožene stranke z ustreznimi dejanji (s čiščenjem, posipavanjem, z namestitvijo protidrsne podlage, itd.) preprečiti nastanek škode in zagotoviti varno hojo po podlagi, ki je postala spolzka in s tem nevarna. Vzrok poškodbe ni povečana nevarnost, ki bi izvirala iz hoje po plastičnih ploščah, temveč krivdna opustitev skrbnega ravnanja tožene stranke. Revizijsko sodišče je tako zaključilo, da je podana zgolj krivdna odgovornost tožene stranke, kar pa ne vpliva na končno odločitev glede temelja. Zaradi presoje, da je bila opustitev tožene stranke relevanten vzrok za nastali škodni dogodek, temelječe na ugotovitvi, da je tožeči stranki spodrsnilo zaradi neočiščenih in neprimernih plastičnih plošč, se revizijskemu sodišču ni bilo potrebno ukvarjati z vprašanjem, ali predstavlja hoja po neshojenem snegu v času straže nevarno dejavnost, kot v reviziji uveljavlja tožena stranka.

9. Revizijske navedbe, da ne na območju vaje NATA, ki je potekala v času škodnega dogodka, ne na parkirišču Ministrstva za obrambo zaradi plastičnih plošč ni bilo (drugega) škodnega primera, v ničemer ne izključujejo odgovornosti tožene stranke in so neutemeljene. Neutemeljen je tudi revizijski očitek, da je tožeča stranka ravnala v nasprotju s tisto skrbnostjo, s katero so ravnali drugi vojaki, ki so sodelovali na vaji, saj tožena stranka (ne med postopkom, v okviru roka iz 286. člena ZPP, pa tudi v reviziji ne) z ničemer ni konkretizirala, v čem je šteti hojo ali drugo ravnanje tožeče stranke za neskrbno.

10. Prav tako neuspešno tožena stranka uveljavlja sokrivdo tožeče stranke pri škodnem dogodku. Ker gre za ponovitev pritožbenih trditev, se je v tem delu revizijsko sodišče sklicevalo na pravilne in prepričljive razloge pritožbenega sodišča. 11. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niti razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba revizijo tožnika na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.

12. Izrek o zavrnitvi zahteve za povrnitev stroškov revizijskega postopka je zajet v izreku o zavrnitvi revizije (166. člen ZPP).

Op. št. (1): II Ips 621/2005, podobno tudi II Ips 520/2008, kjer gre za primerljivo dejansko stanje kot v predmetni zadevi: poškodba na nepoklicnem služenju vojaškega roka, in sicer je oškodovancu pri izvajanju kondicijske vaje spodrsnilo na poledeneli podlagi.