9. 10. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil A. A., odvetnik v Ž., na seji senata dne 15. septembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru št. Ks 637/2005 z dne 28. 10. 2005 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. K 385/2001 z dne 7. 7. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijanima sklepoma so bili pritožniku (odvetniku), ki je v kazenskem postopku najprej po pooblastilu, kasneje pa po uradni dolžnosti zagovarjal obdolženca, priznani stroški za zagovarjanje v višini 26.461 točk v znesku 3.505.252 SIT, v preostalem delu pa sta sodišči priglašene stroške zavrnili kot neutemeljene.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Navaja, da predstavlja stališče sodišč, "po katerem posvet s stranko v priporu ne pomeni samostojne odvetniške storitve", odstop od običajne sodne prakse. V zvezi s slednjim se sklicuje na sklep Okrožnega sodišča v Mariboru št. K 354/2003 z dne 8. 9. 2004, v katerem naj bi sodišče štelo, "da je razgovor v priporu s stranko samostojna odvetniška storitev". Ocenjuje, da je izpodbijana odločitev v tem delu tudi arbitrarna, saj naj bi sodišči odločili na podlagi osebne presoje in ne pa podlagi zakona. Dne 20. 12. 2005 je pritožnik ustavno pritožbo dopolnil tako, da je priložil obvezno razlago 1.a točke tarifne številke 39 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03 in nasl. – OT), ki jo je Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije sprejel na seji dne 6. 12. 2005. Pritožnik je ustavno pritožbo dopolnil še z vlogo, ki jo je Ustavno sodišče prejelo dne 21. 7. 2006, v kateri navaja, da znesek nepriznanih stroškov v višini 412.500 SIT ni majhen oziroma nepomemben in da ima zanj pomembnejšo posledico.

B.

3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

4.Odločitev sodišč (tudi če bi bile z njo kršene človekove pravice – glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) pritožniku ne more povzročiti pomembnejših posledic. Predmet izpodbijanih sklepov je namreč povrnitev stroškov, ki jih je sodišče pritožniku kot odvetniku priznalo za zagovarjanje obdolženca v kazenskem postopku. Nepriznanje posameznih postavk priglašenih stroškov iz naslova nagrad in stroškov zastopanja za pritožnika ne more imeti takšnega pomena, da bi se z njo poleg dveh instanc rednega sodstva moralo ukvarjati še Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Presoja Ustavnega sodišča bi v konkretnem primeru zadevala le vprašanje pravilnosti uporabe materialnega in procesnega prava v postopku odločanja o nagradi in potrebnih izdatkih postavljenega zagovornika. Ustavno sodišče pa ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi prava. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člena ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takih vprašanj v obravnavani zadevi ni.

6.Glede na navedeno Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

7.Vloge, s katero je pritožnik dne 21. 7. 2006 dopolnil ustavno pritožbo, Ustavno sodišče ni upoštevalo, saj je bila slednja vložena po preteku 60 dni od vročitve izpodbijanih aktov.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata

dr. Zvonko Fišer