Jedro

Glede na v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje, da je bil objekt obnovljen in namensko spremenjen po letu 1967, tudi po presoji pritožbenega sodišča niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo uporabnega dovoljenja po določbi 3. odstavka 70a člena ZGO.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožnika zoper odločbo tožene stranke z dne 23.4.1999. S to odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Upravne enote Ž. z dne 18.6.1998, s katero je upravni organ prve stopnje odločil, da se tožniku za objekt, ki stoji na parc.št. 52/2 k.o. B. ne izda uporabno dovoljenje za veterinarsko dejavnost. Po presoji sodišča prve stopnje je odločba tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da je iz spisovnih listin razvidno, da je tožnik z vlogo z dne 5.5.1997 kot lastnik stavbe na parcelni št. 52/2 k.o. B. najprej zahteval izdajo odločbe po 2. odstavku 74. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO, Uradni list SRS št. 34/84, 29/86 in Uradni list RS, št. 40/94, 69/94 in 59/96), v nadaljnjem postopku pa je izrecno izjavil, da želi pridobiti uporabno dovoljenje za poslovno stavbo na parcelni št. 52/2 k.o. B. (uradni zaznamek uradne osebe z dne 27.5.1997). Po presoji sodišča prve stopnje iz navedenega izhaja, da je tožnik prvotno postavljeno zahtevo tekom postopka določno opredelil kot zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja, tako da je upravni organ prve stopnje ob nespornem dejstvu, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967, tožnikovo zahtevo pravilno obravnaval po 3. odstavku 70a člena ZGO. Po presoji sodišča prve stopnje sta oba upravna organa na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno dokazno sklepala, da je bil objekt po letu 1967 obnovljen in namensko spremenjen v tolikšni meri, da bi lahko tožnik šele po pridobljenih zakonsko predpisanih dovoljenjih zahteval izdajo uporabnega dovoljenja. Ker v obravnavani zadevi tudi po presoji sodišča prve stopnje niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo uporabnega dovoljenja po 3. odstavku 70a člena ZGO, je tožena stranka tožnikovo pritožbo pravilno zavrnila kot neutemeljeno. V zvezi s tožnikovim zahtevkom za povrnitev škode je sodišče prve stopnje navedlo, da glede na določbo 2. odstavka 1. člena ZUS sodišče v upravnem sporu presoja zgolj zakonitost odločitve tožene stranke o strankini zahtevi, postavljeni že pri upravnem organu, tako da v upravnem sporu prvič postavljena zahteva niti ne more biti predmet obravnave, pa tudi sicer ti postopki niso upravna stvar, temveč gre za premoženjskopravni zahtevek, ki ga lahko tožnik uveljavlja pri pristojnem sodišču v civilnem postopku.

Tožnik vlaga pritožbo iz pritožbenih razlogov nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev postopka. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na mnenja strokovno neizobraženega kadra brez uporabe izvedencev in ni ugotovilo dejanskega stanja. Navaja še, da ni utemeljena presoja sodišča prve stopnje o pravilnosti postopka, saj je namerno zavlačevanje postopkov povzročilo, da družba ni mogla kandidirati na razpisu za vključitev v mrežo javne veterinarske službe. Prav nespoštovanje rokov pa je bil razlog za tožbo.

Tožena stranka in Državno pravobranilstvo RS kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožbo v tem upravnem sporu zavrnilo s presojo, da je odločba tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja tudi z razlogi, navedenimi v izpodbijani sodbi.

Po določbi 3. odstavka 70a člena ZGO mora vlagatelj zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja za objekt, ki je bil zgrajen pred letom 1967, predložiti dokaz iz 1. odstavka 37a člena tega zakona in geodetski načrt zemljišča, na katerem je objekt zgrajen. V skladu s 1. odstavkom 37a člena ZGO mora biti iz projektne dokumentacije, ki se priloži zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja v primeru rekonstrukcije objekta, razvidno, da je nosilnost temeljnih tal ustrezna, da so že vgrajeni gradbeni proizvodi, ki bodo ohranjeni, uporabni, in da je objekt primeren za rekonstrukcijo.

Iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je tožnik v zadevnem upravnem postopku zahteval izdajo uporabnega dovoljenje za poslovno stavbo na parc. št. 52/2 k.o. B. (uradni zaznamek z dne 27.5.1997). V obravnavani zadevi ni sporno, da je bil zadevni objekt zgrajen pred letom 1967. Po presoji pritožbenega sodišča sta zato sodišče prve stopnje in tožena stranka pravilno uporabila materialno pravo, ko sta presojala utemeljenost tožnikove zahteve v upravnem postopku po citirani določbi ZGO. ZGO se v skladu z določbo 192. člena ZGO-1 (Uradni list, št. 110/2002) še vedno uporablja v postopkih za izdajo uporabnih dovoljenj, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona. Glede na v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje, da je bil objekt obnovljen in namensko spremenjen po letu 1967, tudi po presoji pritožbenega sodišča niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo uporabnega dovoljenja po določbi 3. odstavka 70a člena ZGO. Pavšalni in nekonkretizirani pritožbeni ugovor, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo dejanskega stanja, na drugačno odločitev v obravnavani zadevi ne more vplivati. Po presoji pritožbenega sodišča ni utemeljen niti pritožbeni ugovor, da je sodišče prve stopnje napačno presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen. Roki, ki jih za izdajo odločb določa ZUP/86, so po svoji vsebini instrukcijski roki in njihova prekoračitev ni razlog, ki bi vplival na zakonitost izdane odločbe. Kot je tožniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, se v tem postopku na podlagi 2. odstavka 1. člena ZUS presoja le zakonitost izpodbijanega akta tožene stranke. Če tožnik meni, da mu je zaradi trajanja postopkov pred upravnimi organi nastala škoda, pa lahko ustrezen zahtevek uveljavlja pred sodiščem splošne pristojnosti.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi določbe 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.