Jedro

Stališče sodišča prve stopnje, da pozneje najdeno premoženje dedujeta zgolj zakonita dediča (ne pa tudi oporočna dediča), ker je bil sklep o dedovanju izdan na podlagi poravnave z dne 23. 6. 2011, v kateri ni bilo govora o tem, kdo prevzame pokojnikova denarna sredstva, nima opore v 221. členu ZD. Le-ta ne ločuje med zakonitimi in oporočnimi dediči (oziroma oporočnih dedičev ne izloča od dedovanja pozneje najdenega premoženja).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: „II. V zvezi s pravnomočnim sklepom o dedovanju Okrajnega sodišča na Ptuju D 285/1998 z dne 15. 3. 2013 prevzamejo dodatno zapuščino: ‐ brat A. A., EMŠO: 000, stalno stanujoč ..., začasno stanujoč ..., ‐ sestra B. B., EMŠO: 000, stalno stanujoča ..., začasno stanujoča ..., ‐ oporočni dedič C. C., EMŠO: 000, stanujoč ... in ‐ oporočni dedič D. D., EMŠO: 000, stanujoč ...

vsak do ¼ dodatne zapuščine.

III. Dodatna zapuščinska taksa znaša 45,00 EUR in jo morajo plačati dediči A. A., B. B., C. C. in D. D. vsak v znesku 11,25 EUR, v 15 dneh od prejema tega sklepa.

IV. Po pravnomočnosti tega sklepa se Novi KBM d.d. naroča, da prenese vsa denarna sredstva pokojnega E. E. na dediče A. A., B. B., C. C. in D. D., na vsakega do ¼.“

II. V preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu (točke II, III in IV izreka) se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da dodatno zapuščino po pokojnem E. E., sinu F. F., delavcu, rojenem ..., umrlem ..., stanujočem ..., še predstavljajo denarna sredstva pri Novi KBM d.d. na hranilni vlogi številka 000 v znesku 570,47 EUR s pripadki in denarna sredstva na eksternem računu številka BD000 v znesku 9,74 EUR s pripadki, oboje na dan 23. 11. 2018 do 1/1 (točka I izreka), da v zvezi s pravnomočnim sklepom o dedovanju Okrajnega sodišča na Ptuju D 285/1998 z dne 15. 3. 2013 prevzameta dodatno zapuščino brat A. A. in sestra B. B., vsak do ½ dodatne zapuščine (točka II izreka), da dodatna zapuščinska taksa znaša 45,00 EUR in jo vsak do polovice plačata navedena dediča (točka III izreka) in da se po pravnomočnosti tega sklepa Novi KBM d.d. naroča, da prenese vsa denarna upravičenja pokojnega E. E. na dediča A. A. in B. B., na vsega do ½.

2. Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo dedič C. C. Sklep smiselno izpodbija v točkah II do IV izreka, in sicer iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da iz nobene listine ne izhaja, da bi bila A. A. in njegova sestra edina dediča po pokojnem E. E. in da bi bila upravičena do kakršnihkoli sredstev pokojnika. To ni bila nikoli pokojnikova želja, s tem namenom pa je tudi napisal oporoko. Pokojnikova želja je bila, da po njegovi smrti vse pripade oporočnemu dediču (pritožniku), kot je to razvidno iz oporoke. Pokojni ga je tudi pooblastil za razpolaganje z denarnimi sredstvi, zato meni, da je kot oporočni dedič upravičen do teh sredstev pokojnika, saj je bila to poslednja pokojnikova želja, pa tudi sam je bil pooblaščen z razpolaganjem sredstev na njegovi hranilni knjižici. Stroškov ne priglaša. 3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 163. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD).

5. Sodišče druge stopnje po opravljenem pritožbenem preizkusu ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevnih kršitev postopka, da je pravilno ugotovilo dejansko stanje, vendar je zmotno uporabilo materialno pravo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

6. Izpodbijane sklep predstavlja dodatni sklep o dedovanju, ker se je našlo pozneje najdeno zapustnikovo premoženje. V skladu z 221. členom ZD v primeru, če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.

7. Pritožbeno sodišče po pregledu spisa ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izdalo sklep o dedovanju D 285/1998 z dne 15. 3. 2013, s katerim je za dediče po pokojnem E. E. razglasilo zakonitega dediča A. A., zakonito dedinjo B. B., oporočnega dediča C. C. (pritožnika) in oporočnega dediča D. D. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da glede na takšno vsebino sklepa o dedovanju sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ne bi smelo odločiti, da prevzameta dodatno zapuščino zgolj zapustnikova zakonita dediča (brat in sestra). Stališče sodišča prve stopnje, da pozneje najdeno premoženje dedujeta zgolj zakonita dediča (ne pa tudi oporočna dediča), ker je bil sklep o dedovanju izdan na podlagi poravnave z dne 23. 6. 2011, v kateri ni bilo govora o tem, kdo prevzame pokojnikova denarna sredstva, nima opore v 221. členu ZD. Le-ta ne ločuje med zakonitimi in oporočnimi dediči (oziroma oporočnih dedičev ne izloča od dedovanja pozneje najdenega premoženja).

8. Vendar pa pritožba nima prav, ko navaja, da bi moral dodatno zapuščino prevzeti zgolj pritožnik (oporočni dedič). V sklepu o dedovanju so navedeni štirje dediči (dva oporočna in dva zakonita), zato je treba z dodatnim sklepom o dedovanju glede na določbo 221. členom ZD pozneje najdeno premoženje razdeliti med vse štiri dediče, ki so navedeni v sklepu o dedovanju D 285/1998 z dne 15. 3. 2013 (221. člen ZD).

9. Pritožbena izvajanja, da je bila želja zapustnika, da vse njegovo premoženje deduje pritožnik, niso pravno odločilna, saj pravnomočni sklep o dedovanju D 285/1998 z dne 15. 3. 2013, s katerim so bili določeni štirje dediči, veže tudi pritožnika, ki je v navedenem zapuščinskem postopku ves čas sodeloval. 10. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz točke I izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), v preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu (točkah II, III in IV izreka), pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

11. Dedič C. C. pritožbenih stroškov ni priglasil, zato je odločitev o njih odpadla.