Jedro

V obravnavnem primeru stranka z interesom na podlagi izpodbijanega gradbenega dovoljenja na nepremičnini parc. št. 1568/1 k.o. ... ne bo ničesar gradila, ampak bo že obstoječo pot uporabljala za dostop do objekta. Raba oziroma način rabe nepremičnine je torej v obravnavanem primeru določen in se z izpodbijanim aktom oziroma s souporabo solastnika (katerega pravica obstaja neodvisno od izpodbijanega akta) v ničemer ne spreminja. Tako tudi soglasje ostalih solastnikov za rabo poti ni potrebno.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

III.Tožnik je dolžan povrniti B. B. stroške postopka v višini 366,00 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo investitorju izdal gradbeno dovoljenje za gradnjo enostanovanjskega objekta na zemljiščih parc. št. 1553/7 in 1568/1 k.o. ... s pripadajočo zunanjo, prometno in komunalno ureditvijo, po dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja št. A-20/2020, december 2020, s 1.dopolnitvijo v novembru 2012 in 2. dopolnitvijo z dne 2. 3. 2022, ki jo je izdelal A. (I. točka izreka), z opisom značilnosti gradnje, kot so navedene v tej točki izreka dovoljenja. Odločil je še, da je zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja z dne 24. 2. 2022 sestavni del gradbenega dovoljenja (II. točka izreka), da se gradnja lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja in po prijavi začetka gradnje (III. točka izreka), da gradbeno dovoljenje preneha veljati, če investitor v petih letih po njegovi pravnomočnosti ne vloži popolne prijave začetka gradnje (IV. točka izreka) in ugotovil, da posebni stroški za izdajo dovoljenja niso zaznamovani.

2.Ugotavlja, da so pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja po 43. členu Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ) izpolnjeni, kar velja tudi za dostop do javne poti. Dostop bo potekal z investitorjevih zemljišč preko zemljišča parc. št. 1568/5 k.o. ..., ki je v solasti B. B., C. C., Č. Č. in D. D., do javne ceste na parc. št. 1742/3 k.o. ... Ta dovozna pot je obstoječa, predvidena hiša na parc. št. 1553/7 k.o. ... pa nima drugega dovoza in dostopa. Ker je zemljišče v solastnini investitorja B. B. (v nadaljevanju stranka z interesom) in ker gre za redno rabo poti, kar vključuje vožnjo vozil do predvidenega objekta, ima pravico uporabljati to pot. Glede na to, da ima sosednji objekt na parc. št. 1568/2 k.o. ... isti dostop, bo zadostovala tudi za investitorjev objekt in redna raba s tem ne bo presežena. Sklicevanje stranskih udeležencev na Pravilnik o projektiranju cest zavrača, ker velja le za javne ceste, sporna pot pa je zasebna. Širina ceste v zasebni lasti ni predpisana v nobenem predpisu, tudi v Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Horjul ne. Iz Načrta požarne varnosti izhaja, da je po tej poti omogočen dovoz gasilskega vozila in že sedaj zagotavlja intervencijsko pot šestim obstoječim stanovanjskim objektom.

3.Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil. Navaja, da je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da je dovozna pot po parc. št. 1568/5 k.o. ... obstoječa. Iz podatkov spisa pa ne izhaja, da bi obstajal dogovor solastnikov o razdelitvi solastne stvari glede uporabe in posesti, po katerem posamezni solastnik ne bi imel pravice uporabe svojega solastninskega deleža. Po presoji organa lahko zato investitor v skladu s Stvarnopravnim zakonikom (v nadaljevanju SPZ) pot uporablja kot solastnik zemljišča parc. št. 1568/5 k.o. ... Ker ne gre za posel, ki bi presegal okvire rednega upravljanja, investitor ne potrebuje soglasja ostalih solastnikov. Redna raba poti, kar vključuje vožnjo vozil do predvidenega objekta, s tem ne bo presežena. Raba se tudi ne spreminja, saj se nepremičnina še naprej uporablja kot dovozna pot.

4.Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. V tožbi vztraja, da stranka z interesom preko parc. št. 1568/5 k.o. ... nima zagotovljenega dostopa do parc. št. 1553/7 k.o. ... Trdi, da bi šlo v primeru, če bi pot uporabljala tudi stranka z interesom za spremembo rabe in dodatno obremenitev. Dostop do parc. št. 1553/7 k.o. ... namreč ni nikoli potekal preko parc. št. 1568/5 k.o. ... Ta dostop zato ni redna, doslej utečena raba ceste med solastniki. Za spremembo pa stranka z interesom nima soglasja ostalih solastnikov. Trdi, da je toženka zmotno uporabila 66. člen SPZ, saj stranka z interesom s svojim solastniškim deležem ne more enostransko spreminjati dosedanjega razmerja med solastniki tako, da si omogoči dovoz na parc. št. 1553/7 k.o. ... in s tem presega dosedanjo rabo in razmerja med solastniki.

5.Trdi še, da je odločba nasprotujoča, saj je organ sam upošteval, da parc. št. 1568/1 k.o. ... ne bo predmet gradnje, po drugi strani pa navedel, da izdaja gradbeno dovoljenje tudi za gradnjo na parc. št. 1568/1 k.o. ... Organ ni ocenil izpovedi udeležencev C. C., E. E., Č. Č. in D. D., iz katerih izhaja, da investitorju ne dajejo soglasja za ureditev dostopa na parc. št. 1568/1 k.o. ... Pri tem ima parc. št. 1553/7 k.o. ... najkrajšo pot do javne ceste preko parc. št. 1573/3 k.o. ... Predlaga odpravo izpodbijane odločbe ter uveljavlja povračilo stroškov postopka.

6.Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravne spise.

7.Stranka z interesom v odgovoru na tožbo navaja, da parc. št. 1568/5 k.o. ... služi za namen dovozne poti k nepremičninam parc. št. 1568/1, 1568/2, 1568/3 in 1568/4, vse k.o. ... Pot je nastala ob parcelaciji v letu 1975, ko je mati stranki z interesom in njegovim bratom podarila dele nepremičnine parc. št. 1568 k.o. ... in za dostop deleže na parc. št. 1568/5 k.o. ... Z gradnjo objekta na parc. št. 1553/7 k.o. ... se raba te nepremičnine ne bo spreminjala. Dostop do parc. št. 1553/7 k.o. ... je namreč od parcelacije leta 1975 po tej poti. Drži, da bi stranka z interesom lahko dostopala do svoje nepremičnine po parc. št. 1553/7 k.o. ..., če bi se z lastnikom te nepremičnine dogovorila za služnost. Ob dejstvu, da je solastnik poti, pa ne bi mogla doseči nujne poti. Ker je solastnik nepremičnine, mu to daje pravico, da izbere rabo in uživanje v skladu z njegovim idealnim deležem. Ali se ostali solastniki s tem strinjajo, ni pomembno. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

8.V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v vse listine v upravnem in sodnem spisu. Zavrnilo pa je dokazni predlog z zaslišanjem tožnika in prič D. D., Č. Č. in E. E. Tožnik je namreč s tem želel dokazovati, da solastniki stranki z interesom niso dali soglasja za rabo poti, kar je nesporno in je zato zaslišanje nepotrebno. Prav tako so predlagani dokazi irelevantni, saj stranka z interesom takega soglasja ne potrebuje. Nadalje je tožnik pojasnil, da naj bi navedene osebe pojasnile, da bo zaradi rabe stranke z interesom prišlo do povečanega obsega uporabe poti, kar pa je dejstvo, ki v tem postopku, kot bo sodišče utemeljilo v nadaljevanju, pravno nepomembno.

9.Tožba ni utemeljena.

10.Pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje, če so izpolnjeni pogoji, določeni v prvem odstavku 43. člena GZ, med katerimi je tudi pogoj, da mora biti zagotovljena minimalna komunalna oskrba (4. točka).

11.Organ je ugotovil, da bo imel enostanovanjski objekt zagotovljen dostop do javne ceste parc. št. 1742/3 k.o. ... preko zemljišč parc. št. 1553/7 in 1568/1 k.o. ..., na katerih bo stal objekt in so v lasti stranke z interesom in preko parc. št. 1568/5 k.o. ..., ki je v solastnini stranke z interesom do 1/4.

12.Med strankami ni sporno, da nepremičnina parc. št. 1568/1 k.o. ... še ni bila razdeljena, tj. da gre za solastnino in da je solastnik tudi stranka z interesom. Sporno je, ali bi morali ostali solastniki s tem, da stranka z interesom souporablja t0 nepremičnino za dostop oziroma dovoz do stanovanjskega objekta, soglašati.

13.Prvi odstavek 66. člena SPZ določa, da imajo solastniki pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu solastniškemu deležu, ne da bi s tem kršili pravico drugih solastnikov.

14.Iz navedenega nedvoumno izhaja, da solastnik za rabo stvari, ki je sorazmerna njegovemu solastniškemu deležu, ne potrebuje soglasja drugih solastnikov. Če, kot temu pravi tožnik, solastno stvar uporablja "presežno", tj. če solastnik s svojo rabo krši pravico drugega solastnika in pride do prikrajšanja na eni ter obogatitve na drugi strani, pa ima prikrajšani solastnik pravico do nadomestitve koristi v obliki uporabnine.¹ V primeru, ko torej eden od solastnikov uporablja stvar v večji meri, kot bi mu to pripadalo glede na solastniški delež, lahko ostali solastniki zahtevajo, da jim nadomesti korist oziroma prikrajšanje v pravdnem postopku.

15.Tožnik se sklicuje tudi na 67. člen SPZ, v katerem je določeno, da imajo solastniki pravico skupno upravljati stvar v solastnini (prvi odstavek). Za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari je potrebno soglasje solastnikov, ki imajo skupaj več kot polovico idealnih deležev (drugi odstavek) Za posle rednega upravljanja se štejejo posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena (tretji odstavek). Za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja, kot so zlasti razpolaganje s celotno stvarjo, določitev načina rabe in določitev upravitelja stvari, je potrebno soglasje vseh solastnikov (peti odstavek).

16.V sodni praksi je ustaljeno stališče, da je gradnja objekta posel, ki presega redno upravljanje.² Zato je za gradnjo objekta na nepremičnini, ki je v solasti več oseb, potrebno njihovo soglasje. Na tak primer se nanaša tudi sodba I U 1558/2013, na katero se je na naroku skliceval tožnik.

17.Vendar v obravnavnem primeru stranka z interesom na podlagi izpodbijanega gradbenega dovoljenja na nepremičnini parc. št. 1568/1 k.o. ... ne bo ničesar gradila, ampak bo že obstoječo pot uporabljala za dostop do objekta. Iz naznanilnega lista št. 36/75 in zapisnika z dne 13. 3. 1975 izhaja, da je bila navedena nepremičnina že leta 1975 odmerjena kot pot, pri čemer je geodet na izvršenem ogledu ugotovil, da nova, že obstoječa pot, že poteka. Da asfaltirana pot, ki vodi do več hiš, obstaja, izhaja tudi iz "izvedenskega mnenja",³ ki ga je v upravnem postopku predložil tožnik. Nenazadnje pa je tožnik v svoji vlogi z dne 19. 7. 2021 sam zapisal, da je bila cesta zgrajena leta 1975 in da je bila namenjena dostopu do stanovanjskih objektov na parc. št. 1568/3, 1568/2, 1568/4 in 1568/1 k.o. ... Parc. št. 1568/1 k.o. ... je v solastnini stranke z interesom in je po izpodbijani odločbi del gradbene parcele.

18.Raba oziroma način rabe nepremičnine je torej v obravnavanem primeru določen in se z izpodbijanim aktom oziroma s souporabo solastnika (katerega pravica obstaja neodvisno od izpodbijanega akta) v ničemer ne spreminja. Tako tudi soglasje ostalih solastnikov za rabo poti ni potrebno.

19.Ob povedanem je to, ali ima nepremičnina parc. št. 1553/7 k.o. ... dostop do javne ceste preko južnih parcel in ali bi morala stranka z interesom pridobiti služnostno pravico oziroma nujno pot, za odločitev pravno nepomembno. Zato je toženka ravnala pravilno, ko teh dejstev ni ugotavljala. Sodišče zavrača tudi trditev o nasprotujoči odločitvi, saj iz izreka izpodbijane odločbe jasno izhaja, da je gradbeno dovoljenje izdano za gradnjo enostanovanjskega objekta na zemljiščih parc. št. 1553/7 in 1568/1 k.o. ...

20.Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

21.Odločitev o stroških tožeče in tožene stranke temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

22.O stroškovnem zahtevku stranke z interesom je sodišče odločalo na podlagi določbe 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja v postopku v upravnem sporu. Prvi odstavek 154. člena ZPP določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki njenemu intervenientu povrniti stroške. V predmetnem upravnem sporu je stranka z interesom nastopala na strani toženke. Ker tožnik s tožbo zoper njen akt ni uspel, je glede na načelo uspeha dolžan povrniti njene stroške postopka. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki z interesom, pa je sodišče upoštevalo samo tiste stroške, ki so bili potrebni za upravni spor (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Priznalo ji je stroške v zvezi s pristopom na glavno obravnavo, ki jo je sodišče razpisalo, stranka z interesom pa po pooblaščenki udeležila (500 točk - Tarifna številka 34). Upoštevaje vrednost točke 0,6 EUR (300 EUR) in 22% DDV, je tožnik stranki z interesom dolžan povrniti 366,00 EUR.

-------------------------------

1Glej I Cp 956/2012, I Cp 2544/2016, II Cp 244/2022, II Cp 1272/2019 in druge.

2Glej X Ips 3/2006, I U 839/2010, II Ips 228/2012 in druge.

3Izvedenca ni postavil organ, zato ne gre za izvedensko mnenje ampak trditve stranke.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Gradbeni zakon (2017) - GZ - člen 43

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 66, 67

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.