Up-638/03 - 5

14. 11. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 28. oktobra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 873/2003-2 z dne 4. 9. 2003 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 984/2003-7 z dne 26. 6. 2003 in odločbo Okrožnega sodišča v Kranju št. Bpp 251/2003 z dne 27. 5. 2003 se ne sprejme.

2.Pritožnik sam nosi stroške z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrožno sodišče v Kranju je z odločbo št. Bpp 251/2003 z dne 27. 5. 2003 zavrnilo pritožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v Kranju opr. št. In 2003/00013, v kateri nastopa kot dolžnik. V odločbi je ugotovilo, da je prosilec kot prejemnik denarne socialne pomoči upravičen do izredne brezplačne pomoči na podlagi drugega odstavka 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list Rs, št. 48/01 - v nadaljevanju ZBPP), da pa ne izpolnjuje t. i. postopkovnega pogoja iz 24. člena ZBPP, to je pogoja, ki se nanaša na postopek, v zvezi s katerim se prosi za brezplačno pravno pomoč. Po vpogledu v spis Okrajnega sodišča opr. št. In 2003/00013 je presodilo, da prosilec v tej izvršilni zadevi nima verjetnega izgleda na uspeh (četrta alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Ugotovilo je, da sklep o izvršbi temelji na izvršljivi sodni odločbi, ter ocenilo, da v ugovoru, ki ga je vložil prosilec kot dolžnik, niso podani razlogi, ki preprečujejo izvršbo po 55. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. - v nadaljevanju ZIZ). Pritožnik je zoper odločbo Okrožnega sodišča V Kranju vložil tožbo, vendar je Upravno sodišče s sodbo št. U 984/2003-7 z dne 26. 6. 2003 tožbo zavrnilo. Pritožnik se je pritožil na Vrhovno sodišče, ki je s sodbo št. I Up 873/2003-2 z dne 4. 9. 2003 pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo Upravnega sodišča.

2.Z ustavno pritožbo pritožnik izpodbija vse navedene sodne odločbe in zatrjuje, da so mu bile z njimi kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Navaja, da v izvršilni zadevi št. In 2003/00013 Okrajnega sodišča v Kranju (v nadaljevanju izvršilna zadeva) ni nikoli prejel predloga za izvršbo, zato se pravda še ni začela. Ker mu sodišče ni dalo možnosti, da se o predlogu upnika izjavi, naj bi bili kršeni 2., 14. in 22. člen Ustave. Navedeno pa naj bi tudi dokazovalo, da bo v izvršilni zadevi uspel. Dokaz, da bo v izvršilni zadevi uspel, naj bi bilo tudi to, da ima tudi sam zoper upnika terjatev, kar po njegovem mnenju pomeni, da upnik v tej izvršilni zadevi ni izpolnil pogoja iz prvega odstavka 26. člena ZIZ. Pritožnik zatrjuje, da tega sodišča pristransko v izpodbijanih odločbah niso upoštevala.

3.Zatrjuje tudi, da so sodišča s tem, ko so ugotovila, da v izvršilni zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh, ker ni izkazal nobenega izmed pogojev po 55. členu ZIZ, opravila vnaprejšnjo presojo zadeve (subjektivna pristranskost), kar pomeni kršitev 2., 22. in 23. člena Ustave. Iz tega razloga tudi meni, da je 24. člen ZBPP v delu, ki se nanaša na vprašanje, ali ima zadeva verjetni izgled za uspeh, v nasprotju s 23. členom Ustave in predlaga Ustavnemu sodišču, naj po uradni dolžnosti prouči ustavnost te določbe. Ustavnemu sodišču še predlaga, naj do končne odločitve Ustavnega sodišča izvrševanje določbe 24. člena ZBPP zadrži. Dalje predlaga odpravo izpodbijanih odločb ter tudi odpravo sklepa Okrajnega sodišča v Kranju št. In 2003/00013 z dne 2. 4. 2003 in zadržanje njegovega izvajanja do končne odločitve Ustavnega sodišča. Ker je socialno ogrožena oseba, naj ne bi bil v stanju brez škode za svoje preživetje nositi stroškov, zato prosi Ustavno sodišče naj mu prizna stroške postopka z ustavno pritožbo.

B.

3.Ustavni pritožnik zmotno razume pravno naravo ustavne pritožbe, ko skuša v njej uveljavljati svojo razlago prava, s katero v upravnem sporu ni uspel. Z večino navedb ustavne pritožbe namreč oporeka le pravilnosti uporabe materialnega prava, kar pa ne more biti predmet preizkusa pred Ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v upravnem sporu, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi Ustavno sodišče izpodbijano sodbo le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Pritožnik kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin sicer zatrjuje, vendar jih z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže.

4.Zgolj okoliščina, da se pritožnik z odločitvijo sodišč ne strinja, ker sam pravo razume drugače od sodišč, sama po sebi še ne pomeni kršitve načela enakosti (drugi odstavek 14. člena Ustave), pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave). Za kršitev teh pravic bi šlo, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Ustavno sodišče lahko presoja tudi, ali ni morda odločitev tako očitno napačna ali brez razumne pravne utemeljitve, da jo je mogoče označiti za arbitrarno, kar bi predstavljalo kršitev 22. člena Ustave. Tega izpodbijanim odločbam ni mogoče očitati, saj so sodišča svoje odločitve utemeljila z razumnimi pravnimi argumenti.

5.Prav tako je neutemeljen očitek pritožnika o kršitvi 23. člena Ustave, ker naj bi sodniki z izpodbijano odločitvijo izražali vnaprejšnje prepričanje o izvršilni zadevi. Da tak predhodni preizkus zadeve ne pomeni prejudiciranja zadeve, je zagotovljeno s tem, da o predlogu za dodelitev brezplačne pravne pomoči odloča sodišče v drugačni sestavi kot kasneje ob meritorni presoji zadeve.

6.Na kršitev načel pravne države (2. člen Ustave) se v postopku ustavne pritožbe ni mogoče samostojno sklicevati, saj ne gre za določbo Ustave, ki bi urejala kakšno človekovo pravico in temeljno svoboščino.

7.Ker z izpodbijanimi odločbami očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo (1. točka izreka).

8.Pritožnikove podrejene pobude za oceno ustavnosti 24. člena ZBPP Ustavno sodišče ni presojalo, ker je ZUstS ne predvideva. Če bi namreč Ustavno sodišče v postopku za preizkus ustavne pritožbe ugotovilo, da izpodbijane sodne odločbe temeljijo na protiustavnem zakonu, bi ta zakon lahko razveljavilo že po uradni dolžnosti (drugi odstavek 59. člena ZUstS).

9.Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Navedena določba se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. Ker v obravnavani zadevi ni utemeljenih razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče glede stroškov odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

C.

10.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan