Jedro

Zato je pritožbeno sodišče sledilo pritožbenemu očitku nasprotnega udeleženca, da mu je bilo kršeno načelo iz 12. člena ZPP. Nasprotni udeleženec namreč v postopku nima pooblaščenca, zato bi ga po prepričanju pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje moralo pozvati, da predloži ustrezno zdravniško potrdilo, ki bi izkazovalo zakaj je iz naroka izostal in šele nato bi lahko odločilo ali je bil njegov izostanek opravičljiv ali ne.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izreku pod točko II., III. IV. in V. razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je mld. deklico V., rojeno D.M.2018, zaupalo v vzgojo in varstvo materi (izrek pod točko I.), nasprotnemu udeležencu omogočilo stike s hčerko vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu od 15.00 do 18.00 ure ter vsak četrtek od 16.00 do 18.00 ure, oboje na domu matere ali v njegovi okolici, ob prisotnosti matere s podrobnostmi, kot so razvidne iz II. točke izreka sklepa. Sodišče je nasprotnemu udeležencu naložilo, da od 1. 8. 2020 dalje plačuje 150,00 EUR mesečne preživnine, za nazaj pa mora od 7. 1. 2020 do 31. 7. 2020 plačati še razliko v višini 50,00 EUR mesečno (v tem obdobju je nesporno prispeval mesečno preživnino v višini 100,00 EUR). V presežku je predlog zavrnilo (izrek pod točko V.) ter sklenilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (izrek pod točko IV.).

2. Zoper naveden sklep se v izreku pod točko II. in III. pravočasno pritožuje nasprotni udeleženec iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev pravil postopka, nepopolne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, "da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču v novo odločanje ali da pritožbi ugodi in o zadevi samo odloči, in sicer, da stike določi vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu tako, da biološki oče prevzame otroka na domu matere ob 15.00 uri in ji ga vrne ob 18.00 uri ter vsak četrtek ob 16.00 uri in ji ga vrne ob 18.00 uri in določi, da je nasprotni udeleženec dolžan plačevati mesečno preživnino v višini 109,56 EUR." Kot bistveno kršitev izpostavlja, da je sodišče prve stopnje opravilo narok v njegovi nenavzočnosti, čeprav se naroka zaradi zdravstvenih razlogov ni mogel udeležiti, pravočasno je tudi opravičil svoj izostanek zaradi nenadne bolezni. Sodišče prve stopnje njegovega opravičila ni upoštevalo, opravilo narok ter izdalo izpodbijani sklep. Z opisanim ravnanjem mu je sodišče prve stopnje onemogočilo, da bi se izjasnil o navedbah predlagateljice, torej o odločilnih dejstvih, ki so vplivale na določitev višine mesečne preživnine in določitev stikov z mld. otrokom. Neupravičeno je sodišče zaključilo, da svoje odsotnosti ni izkazal, ker ni predložil zdravniškega potrdila, ki ga predvideva drugi odstavek 115. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pojasnjuje, da se naroka zaradi bolečin ni mogel udeležiti ter da je njegova bolezen bila nenadna in nepredvidljiva ter mu ni omogočala prihoda na sodišče. Zaradi hudih bolečin je "iskal" zdravniško pomoč pri svoji izbrani zdravnici M.F. in nemogoče je bilo še istega dne posredovati sodišču zdravniško potrdilo. Prepričan je, da je podal objektivne okoliščine, katere bi moralo sodišče upoštevati, ko odloča o izvedbi postopka oziroma naroka brez navzočnosti stranke v postopku, če je ta odsotna zaradi zdravstvenih razlogov ter da je bolezen nenadna in nepredvidljiva. Mnenja je, da je v nasprotnem primeru stranka hudo oškodovana za svoje procesne pravice, ki jih tekom postopka iz zdravstvenih, to je objektivnih razlogov, ni mogla uveljavljati, v postopku pa tudi ne aktivno sodelovati. Iz obrazložitve sklepa je šele "izvedel", da se odsotnost iz naroka zaradi zdravstvenih razlogov dokazuje z zdravniškim potrdilom in zato je takoj po prejemu sklepa pridobil od svoje osebne zdravnice ter je sestavni del te pritožbe. Izpostavlja, da je prava neuka stranka, zato uveljavlja kršitev načela pomoči prava neuki stranki, ki je uzakonjeno v 12. členu ZPP. Pojasnjuje, da v postopku nima pooblaščenca in zato iz nevednosti ni uporabljal ustreznih procesnih pravic, vendar je prepričan, da bi ga moralo sodišče o predložitvi zdravniškega potrdila "poučiti" oziroma pozvati. Ne strinja se z določitvijo stikov, saj je nesprejemljivo, da mld. hčerke ne bi smel odpeljati na svoj dom in k svoji družini. Ugovarja tudi višini preživnine, saj je prepričan, da sodišče le-te ni določilo v skladu s potrebami mld. hčerke ter pridobitnimi in materialnimi zmožnostmi staršev - zavezancev za plačevanje preživnine.

3. Nasprotna udeleženka odgovora na pritožbo ni podala.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožba sodišču prve stopnje utemeljeno očita kršitev načela pomoči prava neuki stranki. Gre za načelo iz 12. člena ZPP, ki določa, da stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozori sodišče, katera pravdna dejanja lahko opravi. To načelo je konkretizirano v posameznih zakonskih določbah kot npr. v četrtem odstavku 282. člena ZPP, po katerem sodišče stranko v vabilu na narok opozori na posledice izostanka z naroka.

6. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje prvi narok določilo 10. 7. 2020 (nanj sta pristopila oba udeleženca), vendar ga je preložilo iz razloga, ker je mld. otrok, kateri je bil prisoten v razpravni dvorani, ves čas jokal in zato sodišče prve stopnje naroka ni moglo opraviti. Narok je zato sodišče prve stopnje zaradi zaslišanja strank in izvedbe dokazov preložilo na 23. 7. 2020, udeleženca sta vabilo vzela na znanje ter se posebnemu vabljenju odpovedala.

7. 23. 7. 2020 ob 10.17 uri (narok za glavno obravnavo je bil izveden ob 11.00 uri) je nasprotni udeleženec poslal opravičilo, da zaradi svojih zdravstvenih težav opravičuje izostanek, zdravniškega potrdila ni predložil. Iz vabila nasprotnemu udeležencu na prvi narok za glavno obravnavo (list. št. 34) izhaja, da ni bil opozorjen na 115. člen ZPP.

8. Drugi odstavek 115. člena ZPP določa, da se narok preloži le v primeru izostanka z naroka zaradi zdravstvenih razlogov udeležencev, pri čemer mora biti bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter mora onemogočati stranki prihod na narok. Nasprotni udeleženec je, kot že obrazloženo, razlog za preložitev naroka navedel zdravstvene razloge, vendar ni predložil zdravniškega opravičila na ustreznem obrazcu, katerega je nato priložil v pravočasni pritožbi. Iz zdravniškega potrdila lečeče zdravnice nasprotnega udeleženca z dne 8. 9. 2020 izhaja, da je udeleženec 23. 7. 2020 ob 13.25 uri poklical svojo osebno zdravnico, da ima "hude bolečine v križu" in v posledici tega mu je bila predpisana protibolečinska terapija.

9. Glede na navedeno je zato pritožbeno sodišče sledilo pritožbenemu očitku nasprotnega udeleženca, da mu je bilo kršeno načelo iz 12. člena ZPP. Nasprotni udeleženec namreč v postopku nima pooblaščenca, zato bi ga po prepričanju pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje moralo pozvati, da predloži ustrezno zdravniško potrdilo, ki bi izkazovalo zakaj je iz naroka izostal in šele nato bi lahko odločilo ali je bil njegov izostanek opravičljiv ali ne.

10. Glede na obrazloženo je pritožba utemeljena, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je v izreku pod točko II., III., IV. in V., razveljavilo in zadevo v izpodbijanem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP).

11. V ponovnem odločanju bo sodišče prve stopnje po zaslišanju nasprotnega udeleženca ponovno odločilo o stikih in preživnini. Pritožbeno sodišče se, glede na obrazloženo, z ostalimi pritožbenimi očitki, ki niso procesne narave, ni ukvarjalo.

12. O pritožbenih stroških pritožbeno sodišče ni odločalo, ker le-ti niso bili priglašeni.

PRAVNI POUK:

1. Zoper ta sklep je dopustna pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožbo je potrebno vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa. Če se pritožba pošlje priporočeno po pošti, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču. 2. Morebitno pritožbo je potrebno vložiti pisno v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko pri sodišču prve stopnje.

3. Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP).

4. Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP).

5. Sodna taksa za pritožbo mora biti plačana ob vložitvi pritožbe. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).

6. Če je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP), sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP).

7. Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8. Sklep sodišča druge stopnje se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena tega zakona) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena tega zakona).