Jedro

Dolžnikova plačilna nesposobnost ne vpliva ne njegovo dolžnost izpolnitve pogodbene obveznosti. Tožeča stranka lahko vtožuje kapitalizirano glavnico. Toženec v pritožbi nedokazano zatrjuje, da je obračun obresti tožeče stranke nepravilen. Ob subsidiarni uporabi določb Zakona o pravdnem postopku sodišče v odločbi o glavni stvari odloči le, ali ostane sklep o dovolitvi izvršbe v celoti ali deloma v veljavi ali pa se razveljavi.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče "zavrnilo ugovor tožene stranke" in odločilo, da ostane sklep o izvršbi istega sodišča z dne 22.5.1998, opr. št. I 98/16070-2 v veljavi. Toženi stranki je naložilo, da mora tožeči stranki povrniti priznane ji stroške pravdnega postopka.

Proti sodbi je tožena stranka vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da vsebuje vtoževana glavnica obračunane obresti v znesku 19.326,90 od 2.3.1998 dalje, ko je bil tožencu ukinjen tudi redni limit, do 23.3.1998. Meni, da so za to obdobje obresti previsoke. Na tako nepopolno ugotovljeno dejansko stanje je prvo sodišče nepravilno uporabilo materialno pravo. Zaradi plačilne nesposobnosti je toženec želel izposlovati podaljšanje izrednega limita. Tako je tudi tožeča stranka kršila določbe pogodbe o ustanovitvi in vodenju tekočega računa, ko je izplačevala v breme toženčevega računa nad odobrenim limitom. Sodišče je nepravilno ugotovilo tudi, da toženec ni oporekal navedbam tožeče stranke na naroku za glavno obravnavo, pri tem pa je v uvodu sodbe zapisalo, da na narok za glavno obravnavo ni pristopila pravilno vabljena stranka. Če je na tem naroku tožeča stranka navajala nove navedbe, bi moralo sodišče poslati tožencu vsaj zapisnik z naroka, da se izjavi o teh navedbah.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma je treba pripomniti, da po določbi četrtega odstavka 451. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) sodišče v odločbi o glavni stvari odloči le, ali ostane plačilni nalog (konkretno: sklep o dovolitvi izvršbe) v celoti ali deloma v veljavi ali pa se razveljavi. Konkretno je prvo sodišče o ugovoru dolžnika že odločilo s sklepom z dne 29.6.1998, opr. št. I 98/16070-5, zato je v postopku izdaje plačilnega naloga glede na citirano določbo nepotrebna meritorna odločitev o dolžnikovem ugovoru. Ne glede na opisano pa je odločitev sodišča prve stopnje, da ostane sklep o dovolitvi izvršbe v veljavi - v kondemnatornem delu pravilna in zakonita.

Sodišče prve stopnje je tako ugotovilo odločilna dejstva, ki so bila podlaga za odločitev.

Toženčeva obveznost plačila vtoževane terjatve je nastala zaradi negativnega stanja na njegovem tekočem računu (valuta prekoračitve sredstev: 30.9.1997) pri tožeči stranki, ki je to dokazala z izpisom iz poslovnih knjig (glej prilogo A4) in o čemer je bil toženec predhodno obveščen (glej prilogo A5). Iz takratnega poslovnega razmerja med strankama izhaja, da bi bil toženec upravičen do prekoračitve sredstev na tekočem računu (konkretno: brez podaljšanja izrednega limita) in s tem posledično do pogodbene rabe tujega denarja. Neupoštevno je s tem v zvezi pritožnikovo ponovno sklicevanje na tedanjo plačilno nesposobnost, saj ne more vplivati na dolžnost izpolnitve obveznosti. Za zatrjevane kršitve določb pogodbe s strani tožeče stranke, pa pritožnik ne ponudi dokazov. Prvostopno sodišče je pravilno ocenilo listinske dokaze, pri čemer je glede na predloženi obračun obresti (glej v prilogi A3, A4) v razlogih sodbe nazorno pojasnilo vtoževano terjatev. Ta predstavlja glavnico, ki jo je tožeča stranka kapitalizirala in jo vtožuje s pripisanimi obrestmi v znesku 19.326,90 od dne 2.3.1998 do dne 23.3.1998. Ne zadostuje zgolj pavšalno pritožnikovo zatrjevanje, da so za navedeno obdobje obresti previsoke; njegovih navedb pa tudi v okviru materialnopravnega preizkusa pravilnosti višine kapitaliziranih zakonitih zamudnih obresti ni moč upoštevati. Na očitek pritožnika, da mu prvo sodišče ni poslalo zapisnika z zadnjega naroka, pa je treba odgovoriti, da je bil toženec na ta narok pravilno vabljen (glej list. št. 11 spisa) in bi se ga tako udeležil. Ker je takrat prvo sodišče na podlagi razjasnjenega dejanskega stanja glavno obravnavo zaključilo, mora toženec nositi posledice svoje pasivnosti v postopku.

Obrazloženo uveljavljani pritožbeni razlogi torej niso podani in ker velja enako tudi glede po uradni dolžnosti upoštevanih pritožbenih razlogov, je bilo treba pritožbo, upoštevaje določbo 498. člena sedaj veljavnega ZPP, na podlagi določbe 368. člena dosedanjega ZPP zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.