22. 9. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe FIT Varovanje, d.d., Ljubljana, ki jo zastopa direktorica Valentina Markič, na seji dne 22. septembra 2005

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 8. člena Pravilnika o postopku sprejemanja odločitev glede določitve programov za preizkus znanja, izvajanja teh programov in načinov preverjanja znanja ter 11. člena Pravilnika o vodenju evidenc in službenih izkaznicah oseb, ki so odgovorne za opravljanje fizičnega in tehničnega varovanja oseb in premoženja, ki neposredno opravljajo tehnično varovanje, in varnostnikov se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnica izpodbija 8. člen Pravilnika o postopku sprejemanja odločitev glede določitve programov za preizkus znanja, izvajanja teh programov in načinov preverjanja znanja (v nadaljevanju Pravilnik 1), ki določa, da morajo odgovorne osebe ter osebe, ki opravljajo fizično oziroma tehnično varovanje oseb in premoženja, periodično opravljati preizkuse znanja na vsake tri leta. Izpodbija tudi 11. člen Pravilnika o vodenju evidenc in službenih izkaznicah oseb, ki so odgovorne za opravljanje fizičnega in tehničnega varovanja oseb in premoženja, ki neposredno opravljajo tehnično varovanje, in varnostnikov (v nadaljevanju Pravilnik 2), ki določa, da se službena izkaznica izdaja vsaka tri leta po uspešno opravljenem preizkusu. Meni, da sta izpodbijani določbi v nasprotju z Zakonom o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja (Uradni list RS, št. 32/94 in nasl. – v nadaljevanju ZZVO), ki periodičnega opravljanja preizkusa znanja za odgovorne osebe, varnostnike in varnostne tehnike iz 9., 10. in 11. člena ZZVO ne določa. Izpodbijani določbi naj bi bili zato v neskladju s 1. in z 2. členom ter z drugim odstavkom 120. člena Ustave. Pobudnica še navaja, da so sporni tudi Minimalni standardi za pridobitev licence za fizično varovanje in za tehnično varovanje, objavljeni na spletni strani Zbornice Republike Slovenije za zasebno varovanje (v nadaljevanju Zbornica). Zato prosi Ustavno sodišče, naj opredeli, ali bi bili ti minimalni standardi, če bi bili določeni v zakonu, v skladu z načelom sorazmernosti.

B.

Zbornica je Pravilnik 1 in Pravilnik 2 sprejela na podlagi ZZVO in Statuta Zbornice Republike Slovenije za zasebno varovanje (Uradni list RS, št. 6/01 in nasl. – v nadaljevanju Statut). V času, ko je pred Ustavnim sodiščem tekel postopek za preizkus pobude, je bil uveljavljen Zakon o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 126/03 – v nadaljevanju ZZasV), zato je ZZVO prenehal veljati. ZZasV je v prehodnih določbah določil, da mora Zbornica uskladiti svoj statut in druge akte, sprejete na njegovi podlagi, v šestih mesecih po uveljavitvi ZZasV (drugi odstavek 79. člena ZZasV). Zbornica je spremembe in dopolnitve Statuta in njegovo prečiščeno besedilo sprejela dne 2. 7. 2004 (Uradni list RS, št. 90/04 – v nadaljevanju Statut 1). Statut 1 je v prehodnih in končnih določbah naštel, kateri splošni akti Zbornice z dnem uveljavitev tega statuta prenehajo veljati. Med naštetimi akta sta tudi izpodbijana pravilnika (prva in četrta alineja drugega odstavka 65. člena Statuta 1). Pravilnik 2 je z uveljavitvijo Statuta 1 v celoti prenehal veljati, določbe Pravilnika 1 pa veljajo le še v delu, ki se po 82. členu ZZasV še uporabljajo in ki prenehajo veljati skladno z navedeno zakonsko določbo, vendar izpodbijane določbe ni med njimi.

Če je med postopkom pred Ustavnim sodiščem izpodbijani predpis prenehal veljati, morajo biti za njegovo presojo izpolnjeni pogoji iz 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS). Ustavno sodišče je zato pobudnico v skladu s tem členom ZUstS pozvalo, naj pojasni, ali pri pobudi vztraja, in v primeru, da vztraja, izkaže svoj pravni interes. Hkrati jo je Ustavno sodišče opozorilo na pravne posledice, če se v danem roku ne bo izjavila oziroma izkazala pravnega interesa za nadaljevanje postopka. Pobudnica je izjavila, da vztraja pri vloženi pobudi za oceno ustavnosti in zakonitosti Pravilnika 1 in je hkrati predlagala njegovo odpravo. Ker pobudnica Ustavnemu sodišču ni poslala zahtevanih pojasnil tudi v zvezi s Pravilnikom 2, je Ustavno sodišče postopek za preizkus pobude v tem delu zavrglo, saj pobudnica ni izkazala pravovarstvene potrebe za njegovo presojo.

Pogoji iz 47. člena ZUstS tudi niso izkazani za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti izpodbijane določbe Pravilnika 1. Zgolj s predložitvijo odločbe ministra za notranje zadeve št. 14-04/250-68/2005/4 z dne 25. 7. 2005[1] ter z zatrjevanjem, da bo v primeru odprave izpodbijane določbe zahtevala povrnitev stroškov "ponovnega preverjanja izpitov za 60 varnostnikov", pobudnica navedenih pogojev ni izkazala. Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo tudi v tem delu zavrglo.

V obravnavani zadevi se Ustavno sodišče ni opredeljevalo do tega, ali je izpodbijani akt predpis oziroma splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, ker pobudnica za izpodbijanje tega akta, tudi če bi bil splošni akt, ni izkazala pravovarstvene potrebe.

Ustavno sodišče pobudnici še pojasnjuje, da dajanje stališč in pojasnil v zvezi z vprašanjem pobudnice "ali bi bili opisani pogoji iz minimalnih standardov za opravljanje dejavnosti varovanja, če bi bili določeni v zakonu, v skladu z načelom sorazmernosti, glede na naravo dejavnosti", ni ena od pristojnosti, ki jih Ustavnemu sodišču določa 160. člen Ustave.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj

Opomba:

[1]Z navedeno odločbo je ministrstvo zavrnilo njeno pritožbo zoper odločitev prvostopenjskega organa o zavrženju njene zahteve, da se ji izda odločba o zavrnitvi pristopa k preizkusu znanja za tri njene varnostnike.