Jedro

Tožnica je tožbo, ki jo je sicer pravilno naslovila na Delovno in socialno sodišče Ljubljana, vložila pri toženi stranki. Ta je nato z dopisom tožbo odstopila sodišču v pristojno reševanje. Tožnica je tožbo pred iztekom roka vložila pri toženi stranki, vendar pa gre za nepristojni organ. Zato je potrebno šteti, da je bila tožba pri sodišču vložena takrat, ko jo je tožena stranka posredovala sodišču, to pa je bilo že po poteku zakonsko določenega 30 dnevnega roka. Ker je bila tožba vložena po izteku zakonsko določenega roka, jo je potrebno kot prepozno vloženo zavreči. ZPP v šestem odstavku 112. člena določa, da vloga, ki je vezana na rok in izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, k pristojnemu sodišču pa prispe po izteku roka, se šteje za pravočasno vloženo le ob pogoju, če je mogoče vložitev pri nepristojnemu sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma tretjega odstavka 87. člena zakona ali vložnikovi očitni pomoti. V sporni zadevi navedene določbe, tudi če se tožnica sklicuje na pomoto, ni mogoče uporabiti, saj tožba ni bila vložena pri nepristojnem sodišču, temveč je bila vložena pri toženi stranki. Tožnica je bila v pravnem pouku pravilno poučena, kje se vloži tožba, kar pomeni, da je tožnica sama postopala nepravilno, ko je tožbo vložila pri toženi stranki, ne pa pri sodišču. ZPP pa v teh primerih ne daje pravne podlage, da bi se tožba štela za pravočasno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo kot prepozno vloženo zavrglo.

Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica. V pritožbi navaja, da je pravilna ugotovitev sodišča, da je bila tožba pomotoma, namesto na Delovno in socialno sodišče Ljubljana, dne 9. 9. 2013 poslana Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Območna enota A. Tožbo je namreč oddal njen sin. Kljub temu, da mu je rekla, da naj tožbo odnese na sodišče, pa jo je očitno napačno razumel in jo odnesel na ZPIZ, ki pa jo je sodišču odstopil šele po poteku roka, torej dne 19. 9. 2013. Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi in tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

V 72. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) je določeno, da se tožba vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta. Enako je določeno tudi v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami) in sicer v prvem odstavku 171. člena. V 112. členu ZPP, ki se uporablja v zvezi z 19. členom ZDSS-1 pa je določeno, da če je vloga vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Iz listinske dokumentacije v spisu je razvidno, da je bila dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 12. 8. 2013, zoper katero je bila vložena tožba, tožnici vročena dne 17. 8. 2013 (vročilnica se nahaja v prilogah sodnega spisa pod prilogo B/1). Odločba ima pravilen pravni pouk in sicer, da zoper to odločbo lahko zavarovanec uveljavlja sodno varstvo pravic z vložitvijo tožbe pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, Komenskega 7, Ljubljana, v roku 30 dni, od vročitve te odločbe. Zadnji dan 30 dnevnega roka za vložitev tožbe se je skladno z določbo četrtega odstavka 111. člena ZPP iztekel v ponedeljek dne 16. 9. 2013. Tožnica je tožbo, ki jo je sicer pravilno naslovila na Delovno in socialno sodišče Ljubljana, Komenskega 7, Ljubljana, vložila pri toženi stranki in sicer dne 9. 9. 2013, kar je razvidno iz dohodnega žiga na tožbi. Tožena stranka pa je z dopisom, ki ga je sodišče prejelo dne 20. 9. 2013, tožbo odstopila sodišču v pristojno reševanje. Tožnica je tožbo pred iztekom roka vložila pri toženi stranki, vendar pa gre za nepristojni organ. Sodišče je tako pravilno upoštevalo, da je bila tožba pri sodišču vložena šele dne 20. 9. 2013, to je pa že po poteku zakonsko določenega 30 dnevnega roka. ZPP namreč v šestem odstavku 112. člena določa, da vloga, ki je vezana na rok in izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, k pristojnemu sodišču pa prispe po izteku roka, se šteje za pravočasno vloženo le ob pogoju, če je mogoče vložitev pri nepristojnemu sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma tretjega odstavka 87. člena zakona ali vložnikovi očitni pomoti.

V sporni zadevi pa navedene določbe, tudi če se tožnica sklicuje na pomoto, ni mogoče uporabiti, saj tožba ni bila vložena pri nepristojnem sodišču, temveč je bila vložena pri toženi stranki. Tožnica je bila v pravnem pouku pravilno poučena, kje se vloži tožba, kar pomeni, da je tožnica sama postopala nepravilno, ko je tožbo vložila pri toženi stranki, ne pa pri sodišču. ZPP pa v teh primerih ne daje pravne podlage, da bi se tožba štela za pravočasno.

Ker je bila tožba vložena po izteku zakonsko določenega roka, jo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP utemeljeno kot prepozno vloženo zavrglo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.