Jedro

V času zaustavitve in pregleda vozila, policiji ni bilo znano, kdo naj bi tatvino storil, ali da bi jo storili prav osebi, ki sta se v tistem času nahajali v vozilu, zato je policija v takratnih soslednih krajevnih in časovnih okoliščinah utemeljeno ustavila in pregledala vozilo, ne le z namenom obvezne opreme, za katero se sicer policist C. C. ni spomnil, če je v vozilu bila, pač pa tudi vozila oz. prtljage, z namenom odrivanja sledov in predmetov povezanih s kaznivim dejanjem tatvine, za kar je policija imela ustrezno in zadostno zakonsko podlago v določbi prvega odstavka 148. člena ZKP.

Predmeti v prtljažniku, ki ga je odprl obtoženi A. A., s strani policistov C. C. in E. E. so bili prosto vidni, ker so bili v prtljažniku pač naloženi, kar že samo po sebi izpodbija stališče pritožnika, da je prtljažnik "zaprt" prostor. Tak je res, ko so vrata prtljažnika zaprta, ne pa v smislu, da gre za tak del vozila, ki je skrit ali prirejen in da bi bilo za odpiranje in pregledovanje le-tega potrebno uporabiti posebna sredstva (razstavljanje, rezanje, lomljenje, itd.). Prtljažnik je naraven sestavni del notranjosti vozila, ki je ob pregledu vozila odprt, saj je le tako mogoč vizualen pregled le-tega s čutili, tako da v obravnavanem primeru ni šlo za situacijo, ko bi bila odredba za preiskavo vozila sploh potrebna, saj so policisti za opravo ogleda in pregled vozila imeli ustrezno zakonsko podlago na določbah prvega in drugega odstavka 148. člena ZKP in zato policija ni potrebovala sodne odredbe, kot to neutemeljeno zatrjuje pritožnik.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Novem mestu je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog zagovornika obtoženega A. A. za izločitev dokazov, ki so bili po navedbah predlagatelja pridobljeni na podlagi nezakonite preiskave osebnega avtomobila.

2. Zoper naveden sklep se je obtoženčev zagovornik pritožil iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal ugoditev pritožbi ter spremembo izpodbijanega sklepa tako, da višje sodišče predlogu za izločitev dokazov ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po proučitvi razlogov izpodbijanega sklepa, pritožbenih navedb in spisovnih podatkov višje sodišče ugotavlja, da pritožniku v delu, ko: povzema vsebino zakonske določbe 148. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP); opozarja na razliko med policijskim pregledom vozila in preiskavo le-tega po določbah ZKP (intenzivnost pregleda oziroma preiskave vozila); povzema podatke spisa o klicu policista Č. Č., ki ga je ta prejel od osebe, ki ni želela biti imenovana; da je policist Č. Č. o prejetem obvestilu obvestil policista C. C.; da so bili v prtljažniku tega vozila najdeni predmeti, ki naj bi izvirali iz kaznivega dejanja; da je Okrožno sodišče v Novem mestu 27. 11. 2017 izdalo odredbo o hišni preiskavi prostorov stanovanjske hiše A. A. in osebnega avtomobila znamke Z, last B. B., lahko pritrdi, ker so povzemanja pravilna, razen v delu, ko drugače kot pritožnik ocenjuje „spornost“ datuma obvestila, naslovljenega policistu Č. Č. Sodišče prve stopnje različnih datumskih oznak prejetega obvestila ni prezrlo, temveč se v točki 4 izpodbijanega sklepa do tega izrecno opredelilo in zaključilo, da je očitno prišlo le do pisne napake, ker vse ostale listine izkazujejo, da je bil pravilen datum 7. 11. in ne 6. 11. 2017. Razlogi v zvezi s tem v celoti prepričajo tudi višje sodišče. Sicer pa navedenih povzemanj po vsebini niti ni moč šteti kot pritožbenih navedb.

5. Pritožnik zatrjuje tudi, da glede na zapis v delovnem nalogu policistov D. D. in (list. št. 126) in uradni zaznamek policista Č. Č. (list. št. 8 – opomba VS), v obravnavani zadevi ni šlo zgolj za poizvedovanje o možnem kaznivem dejanju, temveč so imeli policisti konkretne informacije o osebah, ki naj bi storile kaznivo dejanje, kljub temu pa obtoženec ob ustavitvi vozila – pod pretvezo kontrole prometa in obvezne opreme, ni bil opozorjen na njegove pravice, vozilo pa je bilo nezakonito preiskano. Pri tem se sklicuje tudi na izpovedbo policista C. C. na predobravnavnem naroku, ki je potrdil, da obtoženega A. A. ni opozarjal na njegove pravice, ki bi jih imel v vlogi osumljenca in da mu Č. Č. sploh ni povedal, kdo naj bi bil v vozilu. Njegovo izpovedbo pritožnik ocenjuje za neresnično in vztraja, da je šlo v obravnavanem primeru za zlorabo policijskih pooblastil v zvezi z domnevno kontrolo prometa oziroma storitvijo domnevnega prekrška, z namenom, da se opravi preiskava vozila brez odredbe za hišno preiskavo, ki je sicer bila izdana kasneje.

6. Višje sodišče take navedbe zavrača kot neutemeljene. V okviru zaslišanj policistov Č. Č., E. E. in F. F. na predobravnavnem naroku glede pojasnjevanja okoliščin pomembnih za odločitev o predlagani izločitvi dokazov, višje sodišče ugotavlja, da je policist C. C. dejansko vztrajal pri navedbah, da je opravljal kontrolo prometa in pri tem ustavil vozilo, na katero je bil sicer opozorjen s strani Č. Č. To je potrdil tudi policist Č. Č., ki je po klicu osebe, iz romskega naselja, da določene osebe v vozilo konkretne znamke (Z) in konkretnih registrskih oznak (X) nalagajo kable oziroma barvne kovine, tako dobljeno informacijo dejansko posredoval policistu C. C., kar je potrdil tudi slednji, na način, da je Č. Č. omenil le nalaganje predmetov. Iz delovnega naloga policistov D. D. in C. C. z dne 7. 11. 2017 res izhaja zapis, da naj bi A. A. v vozilu peljal ukraden baker, vendar po oceni višjega sodišča, zgolj tak zapis ne more vplivati na drugačno vsebinsko presojo dolžnega postopanja policista C. C. ob dejanski zaustavitvi vozila Z, registrskih številk X, ki ga je ob zaustavitvi upravljala B. B. Splošne naloge policije so navedene v 4. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), med drugim tudi preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih ali pogrešanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje dokazov ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in prekrškov; nadalje pa tudi nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet. Te naloge (poleg drugih navedenih v isti zakonski določbi prvega odstavka 4. člena ZNPPol), predstavljajo splošen okvir izvajanja nalog policije, ki pa ga je potrebno povezati tudi z določbami ZKP, določbami Zakona o prekrških in drugimi področnimi zakoni. Policija mora kazniva dejanja (skupen pojem za kaznivo dejanje in prekršek) preprečevati, v primeru, ko do storitve že pride, pa dejanje odkriti, preiskati ter odkriti in prijeti storilca ali storilce. Ta naloga se nanaša na kazniva dejanja in prekrške za pregon katerih je policija pooblaščena – odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti ali na predlog oškodovanca, kadar je takšen predlog podan; pri prekrških pa je na podlagi področne zakonodaje policija pooblaščena za odkrivanje in preiskovanje le-teh, čeprav v teh postopkih odloča tudi kot prekrškovni organ1. Navezujoč se na določbo prvega odstavka 148. člena ZKP, mora policija v primeru, če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilca preganja po uradni dolžnosti, ukreniti potrebno, da se izsledi storilec kaznivega dejanja, da se storilec ali udeleženec ne skrije ali ne pobegne, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz in da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka.

Za izvršitev nalog sme policija glede na drugi odstavek 148. člena ZKP, med drugim zahtevati potrebna obvestila od oseb, opraviti potreben pregled prevoznih sredstev potnikov in prtljage ter ukreniti in storiti drugo kar je potrebno. O ugotovljenih dejstvih in okoliščinah pri posameznih dejanj, ki utegnejo biti pomembne za kazenski postopek, in o predmetih, ki so bili najdeni ali zaseženi, pa se napravi zapisnik ali uradni zaznamek.

Prav navedena zakonska določa je po oceni višjega sodišča bistvena za presojo zakonitosti postopanja policije v zvezi z ustavitvijo vozila in pregledom le-tega.

7. V obravnavanem primeru je policist Č. Č., od njemu znane osebe, dobil zelo konkretno informacijo o dveh (moških) osebah, ki iz določenega mesta, ki je bilo prav tako precej natančno opredeljeno, natovarjata električne prevodnike in ostale predmete, ki vsebujejo barvne kovine, v osebni avto znamke Z, registrskih oznak X. V kratkem časovnem razmiku pa je bil obveščen tudi o tem, da je vozilo navedenih oznak že odpeljalo s kraja, v smeri – G. Iz navedenega uradnega zaznamka (list. št. 8) in izpovedbe Č. Č. na predobravnavnem naroku izhaja še, da ga je o navedenem obvestila oseba iz romskega naselja, ki je omenila tudi, da do omenjenega objekta sicer prihajajo v nočnem času različna vozila, iz katerih osebe iztovarjajo različne predmete in jih v navedenem objektu skrivajo. Upoštevaje izpovedbo C. C., da je policist Č. Č. omenjal ustavitev vozila, ker so „nekaj“ nalagali, tudi višje sodišče glede na vsebino te informacije, okoliščine, vrsto in mesto nalaganja predmetov v vozilo, ocenjuje za takšne, da izkazujejo obstoj razlogov za sum storjenega kaznivega dejanja iz razlogov, ki jih je tudi prvostopenjsko sodišče navedlo v točki 7 in 8 izpodbijanega sklepa. Višje sodišče še ugotavlja, da oseba, za katero se je izkazalo, da je vozila predmetno vozilo ob zaustavitvi (obdolžena B. B.), v informacijah, ki jih je prejela policija v zvezi z navedenim vozilom oziroma naloženimi predmeti v le-tem, na nobenem mestu ni bila omenjena. To po oceni višjega sodišča dodatno izkazuje, da v času zaustavitve in pregleda vozila, policiji ni bilo znano, kdo naj bi tatvino storil, ali da bi jo storili prav osebi, ki sta se v tistem času nahajali v vozilu, zato je policija v takratnih soslednih krajevnih in časovnih okoliščinah utemeljeno ustavila in pregledala vozilo, ne le z namenom obvezne opreme, za katero se sicer policist C. C. ni spomnil, če je v vozilu bila, pač pa tudi vozila oz. prtljage, z namenom odrivanja sledov in predmetov povezanih s kaznivim dejanjem tatvine, za kar je policija imela ustrezno in zadostno zakonsko podlago v določbi prvega odstavka 48. člena ZKP.2

8. Zmotno pritožnik ocenjuje, da je pri pregledu prtljažnika ustavljenega vozila šlo za preiskavo vozila, za kar bi sicer morala biti izdana odredba za hišno preiskavo. Prvostopenjsko sodišče se je v zvezi z vsebinskim opredeljevanjem do razlik med pregledom vozila in preiskavo le-tega oprlo na uveljavljeno ustavno sodno prakso, navedeno v točki 11 izpodbijanega sklepa ter pravilno zaključilo, da so bili predmeti v prtljažniku, ki ga je odprl obtoženi A. A., s strani policistov C. C. in E. E. prosto vidni, ker so bili v prtljažniku pač naloženi, kar že samo po sebi izpodbija stališče pritožnika, da je prtljažnik „zaprt“ prostor. Tak je res, ko so vrata prtljažnika zaprta, ne pa v smislu, da gre za tak del vozila, ki je skrit ali prirejen in da bi bilo za odpiranje in pregledovanje le-tega potrebno uporabiti posebna sredstva (razstavljanje, rezanje, lomljenje, itd.). Prtljažnik je naraven sestavni del notranjosti vozila, ki je ob pregledu vozila odprt, saj je le tako mogoč vizualen pregled le-tega s čutili, tako da v obravnavanem primeru ni šlo za situacijo, ko bi bila odredba za preiskavo vozila sploh potrebna, saj so policisti za opravo ogleda in pregled vozila imeli ustrezno zakonsko podlago na določbah prvega in drugega odstavka 148. člena ZKP in zato policija ni potrebovala sodne odredbe, kot to neutemeljeno zatrjuje pritožnik. Te ugotovitve so narekovale zavrnitev pritožbe kot neutemeljene, ker niso bile podane okoliščine, ki bi izkazovale, da bi bili dokazi v zvezi s pregledom vozila, pridobljeni nezakonito.

1 Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPol) s komentarjem, Jus Software GV Založba, Ljubljana 2016, str. 44. 2 Ips 15317/2011 z dne 12. 6. 2013.