Jedro

Če gre za redno odpoved PZ iz poslovnega razloga, nasprotovanje sindikata ne zadrži učinkovanja prenehanja PZ zaradi odpovedi in mnenje, ki ga poda sindikat in nasprotovanje odpovedi PZ delodajalca ne zavezuje, zato opustitev obvestila ni bistvenga pomena. Le če bi tožnik dokazal, da bi ob pravočasnem obvestilu sindikat odpovedi nasprotoval in zato delodajalec odpovedi ne bi podal, bi opustitev obvestila lahko vplivala na zakonitost odpovedi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razveljavilo odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 13.10.2003 (pravilno: ugotovilo nezakonitost odpovedi), ugotovilo, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo po izteku 45-dnevnega odpovednega roka, ampak mu z vsemi pravicami še traja ter naložilo toženi stranki, da tožnika pozove nazaj na delo na delovno mesto operater na CNC oziroma drugo ustrezno delovno mesto, mu v delovno knjižico vpiše delovno dobo in mu za čas, ko ni delal, izplača pripadajočo plačo, ki bi jo prejemal, če bi delal, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zapadlosti mesečne plače v plačilo do plačila ter za tožnika od bruto zneskov plača tudi davke in prispevke.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki 1. odstavka

338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004). Navaja, da je sodišče prve stopnje dalo obvestilu o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi prevelik pomen glede na namen tega obvestila. Meni, da bi moralo upoštevati posledice opustitve. Obvestilo je namenjeno pravočasni seznanitvi delavca z dejstvom, da bo pogodba o zaposlitvi prenehala in pravočasni angažiranosti sindikata za sodelovanje v postopku, lahko pa tudi iskanju nove zaposlitve in ne nazadnje ugotovitvi datuma, ko je delodajalec izvedel za odpovedni razlog.

Kot ugotavlja pritožba, je praksa v tem delu še neizoblikovana, vendar pa meni, da je sodišče prve stopnje opustitev prestrogo sankcioniralo. Sindikat je bil namreč o odpovedi obveščen in če bi ji nasprotoval, bi teoretično še obstajala možnost odpoved razveljaviti, v 83. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-02, Ur.l. RS št. 42/2002) pa tudi ni določen rok, v katerem mora delodajalec podati pisno obvestilo. Zato opustitev na zakonitost same odpovedi ni vplivala, saj obvestilo v razmerju med delavcem in delodajalcem ne ustvarja nobenih relevantnih pravnih učinov.

Predlaga, da o pritožbi odloči Delovno in socialno sodišče v Ljubljani kot pritožbeno sodišče (pravilno: Višje delovno in socialno sodišče) in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je po ugotovitvi, da tožena stranka predhodno ni pisno obvestila tožnika o nameravani odpovedi (sočasno obvestilo z odpovedjo ni "predhodno" obvestilo), odpoved razveljavilo in tožniku priznalo vse pravice iz delovnega razmerja, vključno z vrnitvijo nazaj na delo. Postavilo se je na stališče, da je obvestilo pomembno zaradi obvestitve sindikata, ki v 8 dneh lahko nasprotuje odpovedi. To naj bi pomenilo, da si delodajalec hipotetično lahko še premisli in odstopi od nameravane odpovedi.

Kot izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 250/2003, na katero opozarja tudi pritožba, je odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, če je bila dana iz razlogov, navedenih v zakonu. Pri pogojih, ki jih za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga predpisuje ZDR-02, pa je poleg navedenega potrebno upoštevati tudi to, ali je opustitev kakega zakonskega določila vplivala na zakonitost odpovedi ali ne.

V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga morebitno nasprotovanje sindikata ne zadrži učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Taka možnost obstoja le v primeru odpovedi iz krivdnega razloga in iz razloga nesposobnosti (85. člen ZDR-02). Mnenje, ki ga v skladu z 2. odstavkom 84. člena ZDR-02 in nasprotovanje, ki ga v skladu s 3. odstavkom 84. člena ZDR-02 poda sindikat, delodajalca ne zavezuje in na potek odpovedi nima neposrednega vpliva. Opustitev obvestila bi bila bistvenega pomena, če bi tožnik dokazal, da bi ob pravočasnem obvestilu sindikat odpovedi nasprotoval, temu nasprotovanju pa bi tožena stranka sledila tako, da odpovedi ne bi podala. Le v tem primeru bi opustitev obvestila vplivala na zakonitost odpovedi.

Tožnik česa takega ne zatrjuje, zato sporna pomanjkljivost bistveno ni posegla v tožnikove pravice v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

Odločitev sodišča prve stopnje o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi je zato preuranjena. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejanskega stanja v zvezi z razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni ugotavljalo, zato je pritožbeno sodišče na podlagi 355. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje. Ob tem pa je potrebno opozoriti še na nepravilno oblikovan zahtevek. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva najprej poskrbi, da ga bo tožnik oblikoval v skladu s 3. odstavkom 204. člena ZDR-02, saj določb o nevezanosti sodišča na zahtevek v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni mogoče uporabiti (te se namreč nanašajo le na uveljavljanje zahtevkov v zvezi z dokončnimi odločbami delodajalca).

Izrek o stroških je odpadel, ker jih pritožnik ni priglasil.