Jedro

Taksativno naštevanje posameznih vrst objektov, za katere je dovoljena nadomestna gradnja, kaže na omejevanje nadomestne gradnje tudi v smislu istovrstnosti objekta glede namembnosti. Dopustnost nadomestne gradnje je presojati tudi v odvisnosti od obstoječega objekta, ki naj se nadomesti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 17.12.2003. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke proti odločbi Upravne enote Maribor z dne 14.4.2003, s katero je bil zavrnjen zahtevek tožeče stranke za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo nadomestne stanovanjske hiše na zemljišču s parc. št. 111 in 112 k.o. ....

Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ugotavlja, da je predmet tega upravnega spora enotno dovoljenje za gradnjo, ki se lahko izda na podlagi 33.a člena Zakona o graditvi objektov (ZGO, Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 40/94, 96/94, 59/96, 45/99 in 52/00). Parcela obravnavane nadomestne gradnje leži na območju, kjer pogoje za posege v prostor urejata Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove M. (PUP) in Odlok o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na V.p., M.o., L.d. in D.p. (Odlok o varstvenih pasovih). Po določbah PUP je na tem območju razpršene gradnje dopustna dozidava, nadzidava in adaptacija, nadomestna gradnja obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov, pomožnih in začasnih objektov v okviru funkcionalnega zemljišča. Po določbah Odloka o varstvenih pasovih pa v ožjem varstvenem pasu ni dovoljena gradnja novih objektov, dopustno pa je adaptirati, rekonstruirati ali graditi nadomestne stanovanjske objekte, objekte za osnovno oskrbo prebivalstva in objekte za potrebe kmečkih gospodarstev. Glede nadomestne gradnje navedeni odlok določa le, da je potrebno prejšnji objekt odstraniti ter da je urejena kanalizacija skladno s predpisi, PUP pa glede nadomestnih objektov ne določa posebnih pogojev. Glede na tako ureditev po presoji prvostopenjskega sodišča nadomestna gradnja predstavlja gradnjo novega objekta ob pogoju odstranitve obstoječega in urejene kanalizacije, dopustnost novega objekta pa se presoja glede na pogoje, ki so predpisani za navedeno območje. Ker po določbi 13. člena Odloka o varstvenih pasovih na tem območju novogradnje niso dopustne, je po presoji prvostopenjskega sodišča treba pojem nadomestne gradnje (ki pa je dopustna) razlagati ozko ter pri tem upoštevati, da je izvajanje oskrbe za pitno vodo v javnem interesu, ki je prevladujoč element pri posegih na tem območju. Zato je treba nadomestno gradnjo presojati tudi v odvisnosti od obstoječega objekta, ki naj bi se nadomestil. Po 15. členu Odloka o varstvenih pasovih je možno graditi nadomestne stanovanjske objekte, torej je treba upoštevati dosedanjo namembnost (istovrstnost namembnosti), pa tudi velikost obstoječega objekta. Ker pa ti pogoji niso izpolnjeni, je po presoji prvostopenjskega sodišča odločitev tožene stranke pravilna.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi v celoti ugodi, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Strinja se s stališčem prvostopenjskega sodišča, da je po PUP dopustna tudi nadomestna gradnja obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov ter da tudi Odlok o varstvenih pasovih dopušča gradnjo nadomestnih stanovanjskih objektov. Ne strinja pa se z ugotovitvijo, da je pri nadomestni gradnji treba nadomestiti objekt z novim, zaradi česar je treba uporabljati določila, kot da gre za gradnjo novega objekta. Taka razlaga bi namreč pomenila, da na omenjenem območju ni mogoče graditi niti nadomestnih gradenj. Pri nadomestni gradnji pa je logično, da se stari objekt poruši in zgradi nov, vendar ta ne ustreza terminu novogradnja ampak nadomestna gradnja. Prav tako se ne strinja z razlago prvostopenjskega sodišča v zvezi s pitno vodo. Na tem območju je po Odloku o varstvenih pasovih možno graditi, na tem območju je zgrajena bencinska črpalka, dve stanovanjski hiši z gospodarskimi poslopji ter tudi gospodarsko poslopje, o katerem je govora v tem postopku, ki je nekaj časa funkcioniralo celo kot tovarna, in stanovanjska hiša je nedvomno manj nevarna kot bencinska črpalka.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

S 1.1.2007 je začel veljati Zakon o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US), ki v 1. odstavku 107. člena določa, da vrhovno sodišče vsa pred uveljavitvijo ZUS-1 vložena pravna sredstva v upravnem sporu obravnava po ZUS-1. Glede na kriterije iz 2. odstavka tega člena se v tem primer pritožba, vložena še po ZUS, obravnava kot pritožba po ZUS-1, saj je po ZGO pravnomočnost enotnega dovoljenja za gradnjo pogoj za izvrševanje dovoljenja.

V tej zadevi gre za enotno dovoljenje za gradnjo, sporna pa je predvsem razlaga pojma nadomestna gradnja. Za dovoljenje je tožeča stranka zaprosila v času, ko je veljal ZGO. Ta ni vseboval izrecne razlage pojma nadomestna gradnja, pač pa je ta pojem bil bolj ali manj natančno opredeljen v posameznih odlokih. Tako tudi PUP, ki velja za obravnavano območje, določa, da so na območju „stavbna zemljišča razpršene gradnje“ dovoljene dozidave, nadzidave in adaptacije, nadomestne gradnje obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov, pomožnih in začasnih objektov v okviru funkcionalnega zemljišča, gradnje prizidkov k obstoječim objektom in rekonstrukcije objektov in naprav (11. točka 10. člena PUP). Odlok o varstvenih pasovih pa za najožji varstveni pas določa, da novogradnje stanovanjskih objektov niso dovoljene (13. člen), dovoljeno pa je adaptirati, rekonstruirati ali graditi nadomestne stanovanjske objekte, objekte za osnovno preskrbo prebivalstva in objekte za potrebe kmečkih gospodarstev (1. točka 1. odstavka 15. člena).

Taksativno naštevanje posameznih vrst objektov, za katere je dovoljena nadomestna gradnja, po presoji sodišča kaže na omejevanje nadomestne gradnje tudi v smislu istovrstnosti objekta glede namembnosti. Razlago pojma nadomestna gradnja je vseboval kasneje sprejeti Zakon o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02), in sicer je v 7.3. točki 2. člena določal, da je nadomestna gradnja izvedba del, ko se na mestu poprej odstranjenega objekta ali v njegovi neposredni bližini, vendar znotraj gradbene parcele zgradi nov objekt, s katerim se bistveno ne spremeni namembnost, zunanjost, velikost in vplivi na okolje dosedanjega objekta, ki se ga pred začetkom uporabe nadomestnega objekta odstrani. Tudi iz te razlage izhaja, da se namembnost bistveno ne sme spremeniti.

Po presoji pritožbenega sodišča je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da je treba nadomestno gradnjo presojati tudi v odvisnosti od obstoječega objekta, ki naj se nadomesti, ter s tem pravilno pritrdilo stališču izpodbijane odločbe tožene stranke, da PUP glede nadomestnih gradenj predpisuje istovrstno namembnost obstoječega in nadomestnega objekta. V obravnavani zadevi ni sporno, da obstoječi objekt ni stanovanjski, kar tudi v pritožbi navaja tožeča stranka, zato tudi po presoji pritožbenega sodišča pogoji za sporno gradnjo niso izpolnjeni. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbene navedbe niso utemeljene in uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako niso podane kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.