Jedro

Tožena stranka je nezakonito določila veljavnost sklepa o razporeditvi z 19.5.1998, kar je v nasprotju s 1. odst. 106. člena ZDR, ki določa, da ugovor delavca zoper sklep o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih zadrži izvršitev sklepa do sprejema dokončne odločitve. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijana sklepa o razporeditvi spremenilo tako, da je določilo, da sklepa veljata z dnem dokončnosti. Do dneva dokončnosti sklepa o razporeditvi je tožnica upravičena tudi do povračila prikrajšanja pri plači, ki izvira iz nezakonitega stanja.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi v 2. in 3. odst. 2. tč. izreka in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklep direktorja uprave in komisije za pritožbe tožene stranke spremenilo tako, da je besede "z 19.5.1998" nadomestilo z besedami "z dnem dokončnosti tega sklepa" (1. tč. izreka). Tožbeni zahtevek tožeče stranke v presežku, ki se je glasil na razveljavitev prvostopenjskega in drugostopenjskega sklepa tožene stranke, je zavrnilo (1. odst. 2. tč. izreka). Nadalje je zavrnilo zahtevek na povrnitev denarnega prikrajšanja, ki izhaja iz razveljavljenih sklepov in sicer znesek 63.450,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.6.1998 do plačila, znesek 141.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.7.1998 do plačila, znesek 141.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.8.1998 dalje do plačila (2. odst. 2. tč. izreka) in zavrnilo zahtevek na povračilo povzročenih pravdnih stroškov (3. odst. 2. tč. izreka).

Zoper zgoraj navedeno sodbo se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in navaja, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih oz. o tožbenih navedbah, da je zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in da je materialno pravo zmotno uporabljeno. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, toženi stranki pa naloži povračilo pritožbenih stroškov.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v skladu z 250. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99), ki določa, da se sodba preizkusi v tistem delu, v katerem stranka ni zmagala v sporu. Na podlagi navedene določbe je pritožbeno sodišče preizkušalo 2. tč. izreka sodbe sodišča prve stopnje. Pri tem je glede na dejstvo, da je bila vložena gola pritožba, kar pomeni, da ni bila obrazložena, le-to preizkusilo po uradni dolžnosti glede bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP in pravilne uporabe materialnega prava. Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP v delu, ko je odločalo o denarnem zahtevku za plačilo prikrajšanja na plači (2. odst. 2. tč. izreka sodbe), saj te odločitve ni mogoče preizkusiti. Glede zahtevka o razrešitvi in razporeditvi pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje, nanj pravilno uporabilo materialno pravo in svojo odločitev tudi ustrezno obrazložilo.

Tožnica je v tem individualnem delovnem sporu zahtevala presojo prvostopenjskega in drugostopenjskega sklepa o razrešitvi z delovnega mesta s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in razporeditvi na drugo delovno mesto. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je imel direktor uprave tožene stranke pooblastila za razrešitev tožnice in razporeditev na drugo delovno mesto ter za izdajo splošnega akta o reorganizaciji tožene stranke, v katerem ni bilo več delovnega mesta "vodja tehnično - tehnološke službe", ki ga je opravljala tožnica. Zaradi spremembe organizacije je direktor tožene stranke tožnico razrešil iz delovnega mesta s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki ni bilo več sistemizirano in jo razporedil na delovno mesto komercialist za marketing I v komercialni službi, ki je ustrezalo strokovni izobrazbi tožnice in njenim delovnim izkušnjam. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje zaključilo, da je bila tožnica lahko razporejena na drugo ustrezno delovno mesto v skladu s 17. členom Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. l. SFRJ, št. 60/89, 42/90), ki določa, da je lahko delavec zaradi nujnih potreb delovnega procesa in organizacije razporejen na vsako delovno mesto, ki ustreza njegovi stopnji strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostmim. Sodišče prve stopnje tudi ni ugotovilo, da bi tožena stranka kršila določila 87. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 14/90 - 29/95) glede varstva starejših delavcev, saj ne obstaja večja nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare na novem delovnem mestu. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje se pritožbeno sodišče strinja z dokaznim zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožena stranka pravilno uporabila določbe 17. člena ZTPDR in tožnico zakonito razporedila na drugo delovno mesto.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka nezakonito določila veljavnost sklepa o razporeditvi z 19.5.1998, kar je v nasprotju s 1. odst. 106. člena ZDR, ki določa, da ugovor delavca zoper sklep o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih zadrži izvršitev sklepa do sprejema dokončne odločitve. Zato je izpodbijana sklepa o razporeditvi spremenilo tako, da je določilo, da sklepa veljata z dnem dokončnosti.

Zato je odločitev sodišča prve stopnje v 2. odst. 2. tč. izreka, v katerem je zavrnjen denarni zahtevek zaradi nezakonite razporeditve v nasprotju s 1. tč. izreka, ko spreminja veljavnost razporeditve z dne 19.5.1998 na dan dokončnosti. Za čas nezakonitega stanja, to je od 19.5.1998 do dneva dokončnosti sklepa o razporeditvi, je namreč tožnica upravičena tudi do prikrajšanja pri plači, ki izvira iz nezakonitega stanja. Zakaj je sodišče prve stopnje ta del zahtevka tožnice zavrnilo tudi ni razvidno iz obrazložitve sodbe. Zaradi navedenega je podana v tem delu absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP, zato je moralo pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugoditi po uradni dolžnosti, kot mu to nalaga določba 1. odst. 354. člena ZPP. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje o tem delu zahtevka ponovno odločiti in svojo odločitev tudi obrazložiti.

V posledici razveljavitve sodbe sodišča prve stopnje, ki se nanaša na denarni del zahtevka, je pritožbeno sodišče razveljavilo tudi odločitev o stroških postopka, da bo sodišče prve stopnje o njih lahko odločilo skupaj z glavno stvarjo. Odločitev o pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče pridržalo za dokončno odločitev.