Jedro

Ugovorno zatrjevano dejstvo, da je upnik v stečajnem postopku, se na predmetno denarno terjatev ne nanaša. Pri tem upnik lastne terjatve v svoj stečajni postopek ni dolžan priglasiti, kot si to napačno razlaga pritožnik, prav tako neodzivnost stečajne upraviteljice na dolžnikove vloge na samo terjatev ne vpliva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ustavilo izvršbo na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet (I. točka izreka) ter zavrnilo dolžnikov ugovor vložen dne 17. 6. 2019 (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev pod II. točko izreka se dolžnik pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Opozarja, da je sodišče prve stopnje o njegovem ugovoru zoper sklep o izvršbi ter tržni vrednosti nepremičnine odločilo hkrati. Zatrjuje, da pred pravnomočno odločitvijo o ugovoru sodišče tržne vrednosti nepremičnine ne bi smelo ugotavljati. Izpostavlja, da mu je sodnica navedena sklepa vročila istočasno, nato pa čez dva dni še en sklep ter mu s tem posegla v 8 dnevni pritožbeni rok, saj na toliko število sodnih pisanj v roku 8 dni ni sposoben nihče odgovoriti. Ne strinja se z zaključkom sodišča prve stopnje, da njegov ugovor po izteku roka ni vseboval razlogov, ki se nanašajo na samo terjatev ter v zvezi s tem izpostavlja, da je v ugovoru zatrjeval, da je upnik v stečaju, stečajna upraviteljica pa se ni opredelila do nobenih dolžnikovih vlog niti do terjatve, ki je predmet te izvršbe, niti ni izkazala plačanega predujma za cenitev predmetne nepremičnine. Ker ta upnikova terjatev po več kot dveh letih in pol ni del stečajne mase, je izvršba na dolžnikovo nepremičnino neutemeljena. Očita, da predmetni postopek vodi nepristojna sodnica ter da je zadevo v vmesnem času vodila sodnica, ki pri Okrajnem sodišču v Celju sploh ni zaposlena. Ker je izpodbijani sklep izdala sodnica M. G., ki v predmetni zadevi ni izdala sklepa o izvršbi, pri tem pa je sodnica, ki je sklep o izvršbi izdala na tem sodišču še vedno zaposlena, je odločitev obremenjena s kršitvijo po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Predlaga ugoditev pritožbi ter ustavitev izvršbe na nepremičnino.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravilno sicer pritožnik izpostavlja, da je sklep o izvršbi izdala druga sodnica kot izpodbijani sklep ter da je v vmesnem času na zadevi delala tudi sodnica, sicer zaposlena pri Okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah, vendar ugotovljeno ne utemeljuje očitane absolutno bistvene kršitve po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj je zadevo skladno s 158. členom Sodnega reda med postopkom mogoče zaradi daljše odsotnosti sodnika ali njegove preobremenjenosti dodeliti ostalim sodnikom na sodnem oddelku oziroma pravnem področju po dnevnem zaporedju vložitve začetnega procesnega akta, upoštevaje abecedni vrstni red začetnic priimkov sodnikov. Pri tem pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da je sklep o izvršbi izdala druga sodnica, ki je na tem sodišču še vedno zaposlena, da je zadevo dobila sodnica, ki na Okrajnem sodišču v Celju ni zaposlena ter dolžnikovo nezadovoljstvo s postopanjem sodnice, na zakonitost predodelitve ne vpliva, kakšnih drugih okoliščin, pa pritožba ne zatrjuje.

5. Pojasniti je, da je glede na podatke spisa sodišče prve stopnje pozvalo stečajno upraviteljico na prevzem postopka z dopisom z dne 3. 1. 2018, zato ne držijo pritožbene trditve, da je procesno nesposoben upnik nepravilno zastopan.

6. Sodišče druge stopnje je vpogledalo v pristopljene izvršilne zadeve in ugotovilo, da je dolžnik zoper vse sklepe, za katere zatrjuje, da so mu bili hkrati vročeni, vložil pravočasne pritožbe. Očitki, da je bilo dolžniku s hkratno vročitvijo več sklepov poseženo v pritožbeni rok, so vsled temu neutemeljeni. Pri tem tudi pritožbeno izpostavljeno postopanje sodišča prve stopnje, ki je sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine izdalo hkrati z izpodbijanem sklepom, na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve (torej odločitve o dolžnikovem ugovoru po izteku roka) ne vpliva, saj se ugotovitve v zvezi z očitanim ne nanašajo na samo terjatev. Dolžniku pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da lahko skladno z določbo prvega odstavka 178. člena ZIZ sodišče prve stopnje vrednost nepremičnine ugotovi še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.

7. Z izpodbijano odločitvijo je bilo odločeno o dolžnikovem ugovoru po izteku roka. Sklep o izvršbi je bil v konkretni zadevi izdan na podlagi izvršilnega naslova. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, mora biti tak ugovor obrazložen, torej mora v njem dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in za ta dejstva predložiti dokaze (drugi odstavek 53. člena ZIZ), temelji pa lahko le na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastopilo po izvršljivosti odločbe oziroma po sklenitvi poravnave, dolžnik pa ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi (prvi odstavek 56. člena ZIZ).

8. Kljub pritožbeno izpostavljenim trditvam iz ugovora po izteku roka v zvezi s stečajnim postopkom nad upnikom, pritožbeno sodišče potrjuje zaključek o neobrazloženosti dolžnikovega ugovora po izteku roka. Ugovorno zatrjevano dejstvo, da je upnik v stečajnem postopku, se namreč na predmetno denarno terjatev ne nanaša. Pri tem upnik lastne terjatve v svoj stečajni postopek ni dolžan priglasiti, kot si to napačno razlaga pritožnik, prav tako neodzivnost stečajne upraviteljice na dolžnikove vloge na samo terjatev ne vpliva. V kolikor pa pritožba s tem očitkom smiselno zatrjuje nujnost posledice po tretjem odstavku 58. člena ZIZ1 pa je pritožniku pojasniti, da neobrazloženega ugovora sodišče ne pošilja upniku v odgovor (tretji odstavek 53. člena ZIZ), dejstva, ki se na samo terjatev ne nanašajo pa tudi ob predpostavki resničnosti na zaključek o utemeljenosti dolžnikovega ugovora ne morejo vplivati.

9. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijani II. točki izreka potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podane pritožbeno uveljavljene kršitve, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ).

1 Tretji odstavek 58. člena ZIZ določa, da mora upnik v odgovoru na ugovor navesti dejstva in predložiti dokaze, na katere je opiral predlog za izvršbo, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične.