Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V predmetni zadevi je prekrškovni organ storilcu - samostojnemu podjetniku - očital opustitev dolžnosti seznanitve in opustitev dolžnosti nadzora. Navedba, da je samostojni podjetnik opustil dolžno seznanitev voznika s cestnoprometnimi predpisi in pravilno uporabo tahografa in vozniške kartice, je po prepričanju pritožbenega sodišča dovolj konkretna, saj lahko samostojni podjetnik sam izbere način seznanjanja svojih delavcev glede na njegovo poznavanje vseh okoliščin. Tak očitek tudi omogoča obrambo, saj zadošča, da storilec izkaže, kako je svoje delavce seznanjal s predpisi in pravilno uporabo (v obravnavani zadevi) tahografa in vozniške kartice. Pri opustitvi dolžnega nadzorstva pa je že po naravi stvari položaj drugačen. Konkretna dejanja, ki bi jih storilec moral izvesti, pa jih ni, bi morala biti v izreku odločbe navedena. Le v takem primeru je samostojnemu podjetniku omogočena pravica do obrambe. Iz obrazložitve odločbe sicer nekatera taka dejanja izhajajo (storilec naj dela ne bi odrejal tako, da bi imel neposredni storilec dovolj časa za upoštevanje predpisov in naj ne bi izvajal rednih kontrol in z izpiski ali prenosom podatkov iz digitalnega tahografa nadzoroval pravilne uporabe tahografa), vendar opis v obrazložitvi odločbe ne zadošča in je v tem delu pritrditi pritožbi, da opustitev dolžnega nadzorstva, kot je opisana v izreku, ni prekršek.
I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni, tako, da se zahtevi za sodno varstvo storilca ugodi in se ustavi postopek zaradi prekrškov po prvem odstavku 37.a člena in prvem odstavku 40.č člena ZDCOPMD, ker naj bi storilec opustil dolžno ravnanje, s katerim bi lahko prekršek preprečil, saj je storilec prekrška A. A. 14.5.2018 ob 5.05 uri pri opravljanju registrirane dejavnosti H9.410 Cestni tovorni promet, na podlagi pogodbe o zaposlitvi bil pooblaščen opravljati delo v njegovem imenu, na njegov račun, v njegovo korist in s sredstvi samostojnega podjetnika kot voznik vlečnega vozila registrske številke CE AB-XX, s polpriklopnikom registrske številke [...], na priključnem kraku avtoceste A3, odsek 0166, krak G, km 2.387, med terminalom S in Fi, opravljal vožnjo vlečnega vozila in prekoračil neprekinjen čas vožnje od odmora ali počitka ter zlorabil tahograf in voznikovo kartico, zaradi česar je prišlo do ponarejanja, zatajitve ali uničenja podatkov oziroma izpisanih informacij: a) voznik je opravljal vožnjo vlečnega vozila in prekoračil neprekinjeni čas vožnje od odmora ali počitka od 30 minut do največ ene ure 30 minut, saj 23.4.2018 po štirih urah in pol vožnje ni imel najmanj 45 minutnega neprekinjenega odmora oziroma 15 minutnega odmora, ki mu sledi najmanj 30 minutni odmor in sicer je neprekinjeni čas prekoračil za 31 minut; b) pri kontroli digitalnega tahografa in voznikove kartice je bilo ugotovljeno, da je voznik zlorabil tahograf in voznikovo kartico, zaradi česar je prišlo do ponarejanja, zatajitve ali uničenja podatkov, saj je 23.4.2018 med 3.06 in 7.35 tahograf beležil počitek, čeprav je bilo vozilo v gibanju; c) pri kontroli digitalnega tahografa in voznikove kartice je bilo ugotovljeno, da je voznik zlorabil tahograf in voznikovo kartico, zaradi česar je prišlo do ponarejanja, zatajitve ali uničenja podatkov, saj je 30.4.2018 med 15.30 in 16.16 tahograf beležil počitek, čeprav je bilo vozilo v gibanju; d) pri kontroli digitalnega tahografa in voznikove kartice je bilo ugotovljeno, da je voznik zlorabil tahograf in voznikovo kartico, zaradi česar je prišlo ponarejanja, zatajitve ali uničenja podatkov, saj je 7.5.2018 med 1.57 in 5.55 tahograf beležil počitek, čeprav je bilo vozilo v gibanju; e) pri kontroli digitalnega tahografa in voznikove kartice je bilo ugotovljeno, da je voznik zlorabil tahograf in voznikovo kartico, zaradi česar je prišlo ponarejanja, zatajitve ali uničenja podatkov, saj je 14.5.2018 med 2.43 in 5.05 uro tahograf beležil počitek, čeprav je bilo vozilo v gibanju. Samostojni podjetnik B. B. s.p. je opustil dolžno ravnanje, saj je opustil dolžno seznanitev voznika s cestnoprometnimi predpisi ter pravilnim delovanjem tahografa in vozniške kartice, prav tako je opustil dolžno nadzorstvo, s katerimi bi se prekrški lahko preprečili, saj ni pravočasno izvedel vse ukrepe za preprečitev prekrškov. Po določbi drugega odstavka 10. člena Uredbe (ES) št. 561/2006 prevozno podjetje organizira delo voznikov in daje vozniku ustrezna navodila ter izvaja redne kontrole za zagotovitev upoštevanja izdanih navodil. II. Stroški storilca v višini 839,06 EUR bremenijo proračun.
1. Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v [...] zavrnilo zahtevo storilca za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku Postaje prometne policije Koper št. 555008406547-4 z dne 24.12.2018. 2. Zoper sodbo se storilec pritožuje po svoji zagovornici. Najprej očita kršitev materialnih določb Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), saj dejanje, kot je opisano v izreku odločbe, nima znakov prekrška, ki bi ga bilo mogoče očitati samostojnemu podjetniku, saj dolžno ravnanje, ki naj bi ga samostojni podjetnik opustil, v izreku ni konkretizirano. Prekrškovni organ storilcu očita kršitev tretjega odstavka Uredbe (EU) št. 164/2014, ki pa ne predpisuje obveznosti, ki jih navaja prekrškovni organ v obrazložitvi odločbe. V obrazložitvi sodbe pa sodišče navede drug predpis, pri čemer ne obrazloži zakaj. Izrek odločbe je nejasen, saj je najprej navedeno, da naj bi bil prekršek storjen 14.5.2018, v nadaljevanju pa se citirajo različni dnevi, ko naj bi voznik A. A. storil prekršek in tudi globa ni bila izrečena samo za prekršek z dne 14.5.2018. Do ugovorov storilca v zvezi z gornjimi navedbami se sodišče ni opredelilo, zato so bile kršene njegove ustavne pravice iz 25. in 29. člena Ustave ter 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravicah (EKČP). Sodišče ni upoštevalo, da lahko odgovornost samostojnega podjetnika, ki je fizična oseba, temelji le na njegovem lastnem prispevku k prekršku in da zato storilec potrebuje konkretne očitke, da se lahko brani. Sodišče tudi sicer zgolj posplošeno trdi, da samostojni podjetnik ni dokazal izvedbe potrebnih ukrepov, ob tem pa ni navedlo nobenega konkretnega ravnanja, ki bi tak ukrep predstavljalo in tudi vsebinsko ni obrazložilo, zakaj ukrepi, ki jih je storilec navedel in jih je sodišče delno povzelo, ne zadostujejo. V nadaljevanju pritožba povzema ukrepe, ki naj bi jih storilec izvedel, da je izpolnil seznanilno dolžnost in ukrepe, s katerimi je storil vse, kar je mogoče, da bi preprečil prekrške. Sodišče je kršilo postopek in s tem pritožnikove ustavne pravice, ker ni izvedlo predlaganih dokazov, to je zaslišanja vseh zaposlenih. Dokazni predlog je bil substanciran in materialno pravno relevanten. Storilec se je v zahtevi za sodno varstvo skliceval tudi na ekskulpacijski razlog iz prve alineje tretjega odstavka 14. člena ZP-1, o čemer pa se sodišče ni opredelilo. Sodišče ni ugotavljalo subjektivne odgovornosti storilca, sodba o tem nima razlogov. Napačna pa je tudi odločitev o kazni. Če bi bili izpolnjeni pogoji, bi namreč v konkretnem primeru storilec storil le en prekršek, to je opustitev dolžnega nadzora.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Voznik, zaposlen pri pritožniku, je storil pet prekrškov zoper določbe ZDCOPMD. Po določbi prvega odstavka 14.a člena ZP-1 je v takem primeru samostojni podjetnik posameznik za prekršek, ki ga storilec stori pri opravljanju njegove dejavnosti, odgovoren pod pogoji iz 14. člena tega zakona. Kot pa pravilno opozarja pritožba, je treba upoštevati razliko med prekrškom, ki ga neposredni storilec stori v imenu, za račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe in prekrškom, storjenim v imenu, za račun, v korist ali s sredstvi samostojnega podjetnika. Samostojni podjetnik je fizična oseba, zato lahko njegova odgovornost temelji le na njegovem lastnem prispevku k prekršku. Ta položaj je v bistvenem primerljiv z odgovornostjo odgovorne osebe v ZP-1 oziroma s položajem, ki ga ureja drugi odstavek 14. člena ZP-1 in ki od prekrškovnega organa terja, da že v izreku odločbe o prekršku konkretno navede vsebino dolžnega nadzorstva, ki naj bi ga vodstveni oziroma nadzorni organ (odgovorna oseba) samostojnega podjetnika posameznika opustil1. V izpodbijani sodbi pa je sodišče prve stopnje izhajalo iz napačnega materialnopravnega stališča, da gre za položaj iz tretjega odstavka 14. člena ZP-1 in da ni treba, da je v izreku odločbe že navedena opustitev oziroma kršitev, ki se očita samostojnemu podjetniku ter da je na samostojnem podjetniku trditveno in dokazno breme, da dokaže, da je izpolnil tako dolžnost seznanitve kot dolžnost nadzora nad svojimi delavci.
5. Izrek odločbe o prekršku mora obsegati tudi kratek opis dejanja, s katerim je storjen prekršek – kraj in čas storitve, način storitve, ter odločilne okoliščine prekrška. Opredelitev prekrška zato terja opis izvršitvenega dejanja z navedbami konkretnih okoliščin, ki ravnanje opredeljujejo kot historični in dokazljiv dogodek. Šele na ta način je storilcu omogočena obramba. Pritožbena navedba, da izrek izpodbijane odločbe očitka samostojnemu podjetniku ne vsebuje, je neutemeljena, saj je prekrškovni organ pritožniku očital, da je opustil dolžno seznanitev voznika s cestnoprometnimi predpisi ter pravilnim delovanjem in ustrezno uporabo digitalnega tahografa ter vozniške kartice, prav tako je opustil dolžno nadzorstvo, s katerim bi lahko prekršek preprečil, ker ni pravočasno izvedel vseh ukrepov iz drugega odstavka 10. člena Uredbe (ES) št. 561/2006. Po tej določbi prevozno podjetje daje vozniku ustrezna navodila in izvaja redne kontrole za zagotovitev upoštevanja evropskih predpisov o delovnem času in počitku ter o pravilni uporabi tahografov. Vprašanje, na katerega je treba odgovoriti je, ali tak opis ustreza zahtevi po opredelitvi prekrška.
6. V predmetni zadevi je prekrškovni organ torej storilcu očital opustitev dolžnosti seznanitve in opustitev dolžnosti nadzora. Navedba, da je samostojni podjetnik opustil dolžno seznanitev voznika s cestnoprometnimi predpisi in pravilno uporabo tahografa in vozniške kartice, je po prepričanju pritožbenega sodišča dovolj konkretna, saj lahko samostojni podjetnik sam izbere način seznanjanja svojih delavcev glede na njegovo poznavanje vseh okoliščin. Tak očitek tudi omogoča obrambo, saj zadošča, da storilec izkaže, kako je svoje delavce seznanjal s predpisi in pravilno uporabo (v obravnavani zadevi) tahografa in vozniške kartice. Prav to je pritožnik v izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška in nato še v zahtevi za sodno varstvo tudi storil in sodišče prve stopnje glede tega, da je dolžnost seznanitve izpolnil, v izpodbijani sodbi ni imelo pomislekov. Zahtevo za sodno varstvo je vseeno zavrnilo, ker je (materialnopravno napačno) štelo, da storilec ni izkazal, da bi izpolnil tudi dolžnost nadzora.
7. Pri opustitvi dolžnega nadzorstva pa je že po naravi stvari položaj drugačen kot pri opustitvi dolžnosti seznanitve. Konkretna dejanja, ki bi jih storilec moral izvesti, pa jih ni, bi morala biti v izreku odločbe navedena. Le v takem primeru je samostojnemu podjetniku omogočena pravica do obrambe. Iz obrazložitve odločbe sicer nekatera taka dejanja izhajajo (storilec naj dela ne bi odrejal tako, da bi imel neposredni storilec dovolj časa za upoštevanje predpisov in naj ne bi izvajal rednih kontrol in z izpiski ali prenosom podatkov iz digitalnega tahografa nadzoroval pravilne uporabe tahografa), vendar opis kršitve v obrazložitvi odločbe ne zadošča in je v tem delu pritrditi pritožbi, da opustitev dolžnega nadzorstva, kot je opisana v izreku, ni prekršek.
8. Ker je torej pritožnik neposrednega storilca prekrška seznanil s predpisi in pravilno uporabo tahografa in vozniške kartice, očitek opustitve dolžnosti nadzora pa ni dovolj konkretiziran, da bi bilo opisano dejanje prekršek, je ob pravilni uporabi materialnega prava pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo, tako da je ugodilo zahtevi za sodno varstvo in postopek o prekršku, kakšen je opisan v izreku odločbe prekrškovnega organa, ustavilo (156. člen ZP-1).
9. Po določbi četrtega odstavka 144. člena ZP-1 stroški postopka bremenijo proračun. Storilec je zato upravičen do povrnitve stroškov v višini 839,06 EUR (nagrada za sestavo izjave o dejstvih in okoliščinah prekrška ter za zahtevo za sodno varstvo2, za materialne stroške in za DDV na odvetniške storitve).
1 Tako sodbi VS RS IV Ips 5/2017 in IV Ips 15/2019. 2 V zvezi s pritožbo storilec stroškov ni priglasil.