Jedro

Sodišče toženi stranki ni povedalo, v kateri zadevi jo je pozivalo, niti ni navedlo tožeče stranke niti predmeta spora, zato tožena stranka tudi ni bila dolžna oz. ni mogla natančno na poziv sodišča odgovoriti. Sicer pa je sodišče prve stopnje tudi napačno uporabilo določbe 451. in 452. čl. ZPP. 452. čl. ZPP namreč določa, da lahko v postopku v sporih majhne vrednosti vsaka stranka vloži eno pripravljalno vlogo: tožeča stranka lahko v 8 dneh po prejemu odgovora na tožbo vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe v odgovoru na tožbo. Ta pripravljalna vloga se potem vroči nasprotni stranki, tožena stranka pa lahko v 8 dneh po prejemu pripravljalne vloge tožeče stranke vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi. Istočasen poziv sodišča obema strankama je nesmiseln, saj tožena stranka ni imela na kaj odgovarjati, saj se o njenih navedbah tožeča stranka še ni izjasnila. Zato je sodišče tudi napačno uporabilo določbo 452. čl. ZPP, kar bi prav tako lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost odločbe. Sodišče prve stopnje je kasneje res drugopis vloge tožeče stranke vročilo nasprotni stranki, vendar iz dopisa ni razvidno ali je vlogo vročilo v skladu z določbo 452. čl. ZPP, zato s takšno vročitvijo ni bila odpravljena napaka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi v celoti in zadeva vrne sodišču v ponovno odločanje.

Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški pravdnega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da se sklep o izvršbi opr. št. I 2002/03827 z dne 22. 10. 2003 vzdrži v celoti v veljavi v tč. 1 in 3 izreka in da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki 5.700,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 10. 2005 dalje do plačila. Sodišče je ugotovilo, da se terjatev tožeče stranke nanaša na plačilo dela stanarine v znesku 4.328,00 SIT, prispevka za uporabo stavbnega zemljišča v znesku 3.411,00 SIT, plačila zavarovalne premije v znesku 3.164,00 SIT in sodnih stroškov za stanovanje v znesku 58.300,00 SIT za obdobje od novembra 2000 do junija 2002 v skupnem znesku 69.254,40 SIT ter obresti od 1. 6. do 8. 10. 2002 v znesku 7.404,00 SIT. Sodišče je navedlo, da tožena stranka obstoju in višini terjatve ni oporekala, pač pa zatrjevala, da je bila terjatev delno plačana, vendar je sodišče zaključilo, da iz potrdila o plačilu z dne 7. 11. 2001 izhaja, da se plačani znesek ne nanaša na to terjatev, pač pa na drugo izvršilno zadevo. Glede ugovora tožene stranke o tem, da je zahtevek zastaral je sodišče zaključilo, da terjatve iz najemnih pogodb zastarajo po 375. čl. ZOR v roku treh let in zato terjatev ni zastarala. Sodišče tudi ni upoštevalo zatrjevanj tožene stranke glede plačila najemnine s strani C. z. s. d. C., ker iz predložene odločbe izhaja, da se povečana denarna pomoč nanaša na stroške najemnine in se plačuje najemodajalcu od 1. 7. 2004 dalje. Tožeči stranki je od zahtevanega zneska priznalo obresti od vložitve izvršilnega predloga, saj je z vloženim izvršilnim predlogom tožena stranka nedvomno prišla v plačilno zamudo. Ker je tožeča stranka v pravdi uspela, je toženi stranki naložilo povrnitev stroškov postopka.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka, ki uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz 338. čl. ZPP. V pritožbi navaja, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. tč. II. odst. 339. čl. ZPP, saj je podano nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisniki ter med samimi listinami oz. zapisniki. Sodišče je v sodbi navedlo, da tožena stranka obstoju in višini terjatve ni oporekala, kar pa ni res, saj je dolžnik že v ugovoru zoper sklep o izvršbi navajal, da ga upnik neupravičeno bremeni za omenjeni znesek. Zahtevek je prerekal tako po višini kot tudi po temelju. Sodišče pa je prekršilo tudi načelo enakosti strank pred zakonom, saj je tožeči stranki, ki jo je v postopku zastopal univerzitetni diplomirani pravnik, dopustilo in tudi pri odločanju upoštevalo vlogo, ki jo je vložila 22. 3. 2005, po poteku 8 - dnevnega roka za vložitev, njemu pa te možnosti ni dalo. Sprejel je enak poziv kot tožeča stranka brez navedbe strank in predmeta, vendar mu kljub vlogi z dne 14. 3. 2005, v kateri je zapisal, da ne ve, zakaj gre vse do danes sodišče še ni odgovorilo na to vlogo in mu ni pojasnilo, za katero zadevo gre. Zato je bila tožeča stranka favorizirana, saj je tožeči stranki odgovorilo na njen dopis. Sicer pa tožba tudi ni skladna z določilom 180. čl. ZPP, saj tožeča stranka z ničemer ni utemeljila svojega zahtevka in ni navedla dejstev na katere opira svoj zahtevek niti navedla dokazov, s katerimi ta dejstva dokazuje. Sodišče je kljub temu njen zahtevek obravnavalo in mu tudi ugodilo, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po I. odst. 339. čl. ZPP. Tako je sodišče pri tem odločanju uporabilo pravila o obrnjenem dokaznem bremenu, čeprav za to ni bilo nobene podlage. Sodišče pa tudi ni odločalo o njegovem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, saj je z vlogo z dne 12. 10. 2005 predložil zdravniško potrdilo psihiatrinje V. P., ki mu je odsvetovala udeležbo na sodišču. Predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in da se sodbo spremeni tako, da se zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, podredno pa pritožbi ugodi in sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, tožeči stranki pa naloži dolžnost, da povrne toženi stranki vse stroške postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem navaja, da je sodišče odločilo pravilno in tudi pravilno uporabilo pravila o obrnjenem dokaznem bremenu, po katerih naj vsaka stranka dokazuje dejstva, ki so njej v prid. Sodišče tudi ni favoriziralo tožeče stranke, saj je dejstvo, da vodi tožeča stranka veliko pravd in drugih sodnih postopkov zoper veliko drugih dolžnikov zato je bilo nemogoče poiskati sodni spis med vsemi drugimi. Tožena stranka pa verjetno ni v toliko pravdnih postopkih, da ne bi morala vedeti, za katero zadevo jo je sodišče pozivalo. Tožena stranka je tudi bila pravilno vabljena na narok pa se naroka ni udeležila niti ni izostanka upravičila, zato je sodišče pravilno opravilo glavno obravnavo brez nje. Zato predlaga, da se njena pritožba zavrne.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno vodilo postopek po pravilih, ki veljajo za postopek v sporih majhne vrednosti, saj vrednost spornega predmeta ne presega zneska 200.000,00 SIT. Sodba, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz II. odst. 339. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (čl. 458 ZPP). Glede na to je pritožbeno sodišče vezano na tisto dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, saj se sodba ne sme izpodbijati zaradi nepravilne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Pritožba pravilno opozarja na okoliščino, da sodišče ni enakopravno obravnavalo obeh pravdnih strank ter da toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, zato je podana absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. tč. II. odst. 339. čl. ZPP.

V tej zadevi se je postopek začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, zato se v primeru ugovora po 62. čl. ZIZ razveljavi sklep o izvršbi in se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Zato za ta postopek veljajo tudi določbe ZPP, ki urejajo izdajo plačilnega naloga (431. in nadaljnji členi ZPP). Ker pa gre za spor majhne vrednosti pa se uporabljajo določbe členov 442 do 459 ZPP.

451. čl. ZPP določa, da lahko v postopku v sporih majhne vrednosti tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlaga vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo. Vsaka stranka lahko vloži eno pripravljalno vlogo, tožeča stranka lahko v 8 dneh po prejemu odgovora na tožbo vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe v odgovoru na tožbo, tožena stranka pa lahko v 8 dneh po prejemu pripravljalne vloge tožeče stranke vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi (452. čl. ZPP).

Po podanem ugovoru tožene stranke je izvršilno sodišče s sklepom I 2002/03827 z dne 21. 1. 2004 sklep o izvršbi razveljavilo in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku pred okrajnim sodiščem. Ko je pravdno sodišče dobilo to zadevo in jo vpisalo pod opr. št. P 175/05, je obema strankama poslalo dopis, v katerem je navedlo, za toženo stranko samo njegovo ime, priimek in prebivališče, glavo sodišča in vsebino, da glede na vrednost tožbenega zahtevka se spor vodi po pravilih postopka v sporih majhne vrednosti in da mora tožena stranka v roku 8 dni od prejema tega dopisa vložiti pripravljalno vlogo, v kateri bo navajala vsa dejstva in predlagala vse dokaze v smislu čl. 451 in 452 ZPP. V tem dopisu je stranko opozorila, da se dejstva in dokazi, ki jih bo navajalo v kasnejših vlogah in po preteku roka, ne bodo upoštevala. Dopis z enako vsebino je sodišče poslalo tudi tožeči stranki, le da je namesto tožene stranke navedlo tožečo stranko. Obe pravdni sta na tak dopis sodišča reagirali, toženec s tem, da je poslal vlogo za podaljšanje 8 dnevnega roka, v kateri je navedel, da je dobil pomanjkljivo vlogo, saj se ne vidi tožba tožeče stranke. Zato je sodišče naprosil za podaljšanje 8 dnevnega roka in da ga o tem obvesti. Tožeča stranka je prav tako sodišču poslala dopis, da v evidenci niso uspeli najti spisa z navedeno opravilno številko in da zato vljudno naprošajo sodišče, da jim posreduje podatke o pravdnih strankah. Sodišče prve stopnje je podatke sporočilo samo tožeči stranki, medtem ko na dopis tožene stranke ni odgovorilo, s tem pa je toženi stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem. Sodišče namreč toženi stranki ni povedalo, v kateri zadevi jo je pozivalo, niti ni navedlo tožeče stranke niti predmeta spora, zato tožena stranka tudi ni bila dolžna, oz. ni mogla natančno na poziv sodišča odgovoriti. Sicer pa je sodišče prve stopnje tudi napačno uporabilo določbe 451. in 452. čl. ZPP. 452. čl. ZPP namreč določa, da lahko v postopku v sporih majhne vrednosti vsaka stranka vloži eno pripravljalno vlogo: tožeča stranka lahko v 8 dneh po prejemu odgovora na tožbo vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe v odgovoru na tožbo. Ta pripravljalna vloga se potem vroči nasprotni stranki, tožena stranka pa lahko v 8 dneh po prejemu pripravljalne vloge tožeče stranke vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi. Istočasen poziv sodišča obema strankama je nesmiseln, saj tožena stranka ni imela na kaj odgovarjati, saj se o njenih navedbah tožeča stranka še ni izjasnila. Zato je sodišče tudi napačno uporabilo določbo 452. čl. ZPP, kar bi prav tako lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost odločbe. Sodišče prve stopnje je kasneje res drugopis vloge tožeče stranke vročilo nasprotni stranki, vendar iz dopisa ni razvidno ali je vlogo vročilo v skladu z določbo 452. čl. ZPP, zato s takšno vročitvijo ni bila odpravljena napaka.

Pritožnik tudi pravilno opozarja na to, da iz navedb tožeče stranke ne izhajajo tista dejstva, ki so potrebna za to, da se lahko nek zahtevek obravnava. Tožeča stranka je navedla le, da dolžnik na podlagi izpisa odprtih postavk in obračuna zamudnih obresti dolguje upniku dolgovani znesek, k tem navedbam je predložila izpis odprtih postavk iz katerih izhaja, da je imetnik stanovanjske pravice po knjigovodskih evidencah dolžan plačati del stanarine, prispevek za uporabo mestnega zemljišča, zavarovalne premije in sodne stroške. Tožeča stranka tega svojega zahtevka z ničemer ni obrazložila, čeprav je postavka sodni stroški za stanovanja čudna, oz. v tožbenih navedbah ni z ničemer obrazložena.

Ker je podana absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. tč. II. odst. 339. čl. ZPP je bilo potrebno sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču v ponovno odločanje. Pritožbeno sodišče pa sodišče prve stopnje opozarja na okoliščino, da je obravnavalo to zadevo ne da bi tožeča stranka utemeljila svoje navedbe tako kot to zahteva 180. čl. ZPP.

Zaradi razveljavitve odločitve o glavni stvari je bilo potrebno razveljaviti tudi odločitev o stroških. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški pravdnega postopka.