Jedro

Rok iz četrtega odstavka 95. člena ZKP, po katerem je predlog (tudi) za obročno plačilo sodne takse treba podati najpozneje do izteka roka za plačilo, je prekluziven, kar pomeni, da zamuda roka rezultira v zavrženje predloga.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Celju na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) predlog obsojenega A. A. z dne 15. 9. 2025 za oprostitev plačila sodne takse v višini 600,00 EUR zavrglo kot prepoznega.

2.Zoper sklep so se pritožili obsojenčevi zagovorniki zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe določb ZKP in napačne uporabe določb Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Predlagali so, da pritožbeno sodišče obsojenca oprosti plačila sodnih taks (tudi) v znesku 600,00 EUR, podredno pa, da zadevo vrne v ponovni postopek z ustreznimi napotili.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na pravilno pravno podlago. Predlog za oprostitev plačila sodne takse (po 6. točki drugega odstavka 92. člena ZKP), o katerem sodišče odloči s posebnim sklepom, mora upravičenec (obsojeni) podati najpozneje do izteka roka za plačilo, ki ga določi sodišče (četrti odstavek 95. člena ZKP). Gre za prekluzivni rok, posledica zamude roka pa je zakonito zavrženje takšnega predloga kot prepoznega. Določbe 11. in 12. člena ZST-1, v katerih so natančneje urejeni pogoji (tudi) za oprostitev plačila takse in vsebina tosmernega predloga, prav v ničemer ne derogirajo uzakonjenega roka iz četrtega odstavka 95. člena ZKP. Še najmanj zato, ker obsojenec prestaja zaporno kazen na Dobu. V času, ko je zamudil rok, prestajanja kazni sploh še ni nastopil.

5.Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil plačilni nalog za plačilo 600,00 EUR sodne takse (list. št. 398) obsojencu vročen 4. 11. 2024, kar pomeni, da se je 15-dnevni rok, v katerem bi moral zaprositi za oprostitev plačila takse, iztekel že 19. 11. 2024. Predlog z dne 15. 9. 2025 (list. št. 550) je torej evidentno prepozen. Neutemeljena je pritožbena trditev, da obsojenec ni bil seznanjen niti ni vedel, da je dolžan še plačati kakšne takse, saj mu je bil plačilni nalog, kot rečeno, vročen, njegova taksna obveznost pa je bila jasno razvidna tudi iz pravnomočne sodbe.

6.Na pravilnost izpodbijane odločitve nima vpliva okoliščina, da je sodišče prve stopnje s sklepom IV K 43247/2021-249 z dne 25. 8. 2025 obsojenca oprostilo plačila sodne takse v znesku 1.800,00 EUR. Gre za takso v posledici zavrnitve zahteve za varstvo zakonitosti, ne pa za takso za prvostopenjski postopek, kot v obravnavanem primeru, pri čemer je predlog za oprostitev plačila takse v znesku 1.800,00 EUR obsojenec podal pravočasno. Nobenega temelja ni za pritožbeno trditev, da naj bi obsojenec takrat zaprosil za oprostitev plačila "vseh taks, tudi te za znesek 600,00 EUR". Iz vseh vlog obrambe (list. št. 504, 520, 522, 525 in 526) izhaja zgolj operiranje s takso v višini 1.800,00 EUR, pa tudi, če bi bila vključena sodna taksa v višini 600,00 EUR, bi bil tak predlog v tem delu še vedno bistveno prepozen. Iz izreka sklepa z dne 25. 8. 2025 jasno izhaja, da se obsojenca oprosti (le) plačila takse v znesku 1.800,00 EUR, zato ni podlage za izvajanja, da naj bi obsojenec menil, da je oproščen tudi sodne takse, vezane na znesek 600,00 EUR.

7.V obravnavanem primeru imamo opraviti s procesno odločitvijo, kar pomeni, da vsebinska presoja (prepoznega) predloga za oprostitev plačila sodne takse sploh ne pride v poštev ter da ne more biti govora o nasprotovanju "temeljnim načelom enakega obravnavanja enakih dejanskih in življenjskih okoliščin". Posledično niti niso relevantni pritožbeni poudarki, da obsojenec nima nobenih prihodkov, saj je meritorno presojo, ki jo od sodišča pričakuje, zamudil zaradi nespoštovanja roka iz četrtega odstavka 95. člena ZKP.

8.Glede na navedeno in ob izostanku kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP). Sodna taksa za ta pritožbeni postopek pa ni določena že po samem zakonu (šesti odstavek 10. člena ZST-1).

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 92, 92/2, 92/2-6, 95, 95/4 Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 11, 12

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.