Jedro

Zgolj podpis poroštvenih izjav še ni mogel povzročiti zmanjšanja premoženja stečajnega dolžnika, prav tako načeloma ne sama realizacija poroštva. Tožeča stranka dejansko ni plačala denarnega zneska po kreditnih pogodbah toženi stranki, temveč je tožena stranka enostransko pobotala svojo terjatev do tožeče stranke s terjatvijo tožeče stranke do nje, zato ni šlo za pravno dejanje stečajnega dolžnika, temveč za pravno dejanje tožene stranke.

V konkretnem primeru gre za razširjene subjektivne meje pravnomočnosti, ko pravnomočna sodba glede izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika učinkuje proti vsem upnikom (extra partes).

Izrek

I. Pritožba se zavrne ter se sodba in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje in pritožbena dejanja

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom odločilo: „I. Tožbeni zahtevek tožeče stranke se v delu, ki se glasi: Razveljavi se poroštveno izjavo, ki jo je dala tožeča stranka S. A. d.o.o. dne 29.12.2010 toženi stranki N. d.d., s katero se je tožeča stranka zavezala, da bo kot porok in plačnik na prvi poziv tožene stranke N. d.d. plačala vsak znesek, ki ga S. d.d. ne bo poravnal iz naslova glavnih in stranskih obveznosti po kreditni pogodbi št. 3068/11600093/MO z dne 29.8.2006 in dodatkov od številke 1 do številke 12 pogodbe.

V razmerju med stečajnim dolžnikom in toženo stranko se razveljavi učinek plačila denarnega zneska v višini 59.586,52 EUR in v višini 164.120,60 EUR, izvedenega na podlagi poroštvenih izjav.

Tožena stranka mora v stečajno maso stečajnega dolžnika vrniti v roku 8 dni prejeta denarna sredstva v višini 59.586,52 EUR in v višini 164.120,60 EUR, skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila.

se zavrne.

II. Tožba tožeče stranke se v delu, ki se glasi: Razveljavi se poroštveno izjavo, ki jo je dala tožeča stranka S. A. d.o.o. dne 29.12.2010 toženi stranki N. d.d., s katero se je tožeča stranka zavezala, da bo kot porok in plačnik na prvi poziv tožene stranke N. d.d. plačala vsak znesek, ki ga S. d.d. ne bo poravnal iz naslova glavnih in stranskih obveznosti po kreditni pogodbi št. LD1025700147 z dne 30.9.2010 in dodatku št. 1 k tej pogodbi.

V razmerju med stečajnim dolžnikom in toženo stranko se razveljavi učinek plačila denarnega zneska v višini 588.197,39 EUR, izvedenega na podlagi poroštvene izjave.

III. Tožena stranka mora v stečajno maso stečajnega dolžnika vrniti v roku 8 dni prejeta denarna sredstva v višini 588.197,39 EUR, skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila.

se zavrže. 2. Proti tej odločbi se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo in sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da sodbo in sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

Predmet tožbenega zahtevka

5. Tožeča stranka z obravnavano izpodbojno tožbo zahteva 1) razveljavitev poroštvenih izjav, ki ju je dala toženi stranki dne 29. 12. 2010 in s katerimi se je zavezala, da bo kot porok in plačnik toženi stranki poravnala obveznosti svoje matere S. d.d. po kreditnih pogodbah št. 3068/11600093/MO z dne 29. 8. 2006 in dodatkov k tej pogodbi od št. 1 do št. 12 ter po kreditni pogodbi št. LD1025700147 z dne 30. 9. 2010 in dodatku št. 1 k tej pogodbi, 2) razveljavitev plačila denarnega zneska v višini 811.904,51 EUR, izvedenega na podlagi poroštvenih izjav, in 3) vrnitev tega zneska v stečajno maso. Zatrjuje, da družba S. d.d. svojih obveznosti po navedenih kreditnih pogodbah ni poravnala, zato ji je tožena stranka dne 31. 5. 2011 in 15. 6. 2011 poslala izjavi o pobotu, na podlagi katerih si je iz depozita ter sredstev na računu, ki jih je imela pri njej tožeča stranka, poplačala svojo terjatev, pri tem pa ni opravila nasprotne izpolnitve. Zato meni, da je zaradi opisanega ravnanja prišlo do zmanjšanja stečajne mase. Glede subjektivnega pogoja izpodbojnosti pa se sklicuje na drugi odstavek 271. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP).

Obrazložitev izpodbijane sodbe

6. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je bilo o delu zahtevka, ki se nanaša na poplačilo terjatve tožene stranke v višini 588.197,39 EUR, izvršeno z njenim pobotom oziroma zasegom denarnih sredstev tožeče stranke v depozitu in na bančnem računu, že pravnomočno odločeno s sodbo XI Pg 539/2012 z dne 18. 10. 2012, in sicer glede izpodbojnosti poroštvene izjave z dne 29. 12. 2010 v zavarovanje obveznosti po kreditni pogodbi št. LD1025700147. Zato je tožbo v tem delu zavrglo. Preostali del zahtevka, torej glede poroštvene izjave, ki se nanaša na kreditno pogodbo št. 3068/11600093/MO z dne 29. 8. 2006 in na tej podlagi dne 31. 5. 2011 izveden pobot za znesek 164.120,60 EUR ter dne 15. 6. 2011 izveden pobot za znesek 59.586,52 EUR, pa je kot neutemeljen zavrnilo. Pojasnilo je, da bi do zmanjšanja premoženja stečajnega dolžnika lahko prišlo le tedaj, če bi tožeča stranka na podlagi poroštvene izjave toženi plačala obveznost glavnega dolžnika S. d.d., v kolikor bi bil ta tedaj že insolventen in bi bilo jasno, da z regresnim zahtevkom zoper njega ne bo uspela. Ob tem je presodilo, da ne gre za pravno dejanje stečajnega dolžnika, saj ta ni izvedel plačila, temveč za pravno dejanje tožene stranke, ki je enostransko izvedla pobot oziroma zasegla denarna sredstva, ki jih je imela pri njej tožeča stranka na podlagi depozitne pogodbe oziroma na bančnem računu.

Razlogi za zavrnitev pritožbe Glede zavrnitve tožbenega zahtevka

7. Za uspešno izpodbijanje pravnih dejanj morata biti kumulativno podana tako objektivni kot subjektivni element izpodbijanja (prim. prvi odstavek 271. člena ZFPPIPP). Tožeča stranka mora izpodbiti pravno dejanje stečajnega dolžnika, ki vodi do zmanjšanja čiste vrednosti njegovega premoženja.

8. Pritožnik graja stališče sodišča prve stopnje, da izdaja poroštvene izjave ni mogla povzročiti zmanjšanja stečajne mase. Vztraja, da je prav zaradi podpisanih poroštvenih izjav tožena stranka prejela poplačilo v višini 811.904,51 EUR, pri tem pa ni bila dolžna opraviti nasprotne izpolnitve. Ta pritožbena graja je neutemeljena. Poroštvo je pravni posel, s katero se porok zaveže, da bo izpolnil veljavno in dospelo obveznost dolžnika, če dolžnik svoje obveznosti nasproti upniku ne bi izpolnil (1012. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Zgolj podpis poroštvenih izjav tako še ni mogel povzročiti zmanjšanja premoženja stečajnega dolžnika, prav tako načeloma ne sama realizacija poroštva, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje. Na poroka, ki je poravnal upnikovo terjatev, namreč preide ta terjatev z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev (prim. 1018. člen OZ). Iz tega razloga se premoženje poroka z izpolnitvijo obveznosti ne zmanjša, saj zoper glavnega dolžnika pridobi regresno terjatev. Da je bilo ob izpolnitvi poroštvene obveznosti jasno, da tožeča stranka z regresnim zahtevkom proti S. d.d. ne bo uspela, pa ni zatrjevala.

9. Utemeljen tudi ni pritožbeni očitek, da je obrazložitev sodišča prve stopnje sama s seboj v nasprotju, češ da je sodišče na eni strani zapisalo, da tožeča stranka kot porok in plačnik ni plačala svojih obveznosti, po drugi strani pa je zavzelo stališče, da je tožena stranka tista, ki je po svoji volji in brez sodelovanja tožeče stranke enostransko izvedlo pobot, s katerim je tožeči stranki dejansko zasegla njena sredstva v višini 811.904,51 EUR. Zahtevek za izpodbijanje pravnih dejanj vsebuje pravico zahtevati, da se razveljavijo učinki pravnega dejanja iz 271. člena tega zakona v razmerju med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo opravljeno to dejanje (prvi odstavek 275. člena ZFPPIPP). Tožeča stranka pa dejansko ni plačala denarnega zneska po kreditnih pogodbah toženi stranki, temveč je tožena stranka enostransko pobotala svojo terjatev do tožeče stranke s terjatvijo tožeče stranke do nje iz naslova sredstev, ki jih je imela pri njej v depozitu oziroma na računu. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da ni šlo za pravno dejanje stečajnega dolžnika, temveč za pravno dejanje tožene stranke. Same pobotne izjave namreč ne gre enačiti s plačilom(1). Ker je pobot izvedla tožena stranka, bi morala tožeča stranka uveljavljati drug zahtevek na drugi podlagi, v kolikor bi želela ta pravni posel uspešno razveljaviti. Tožba tako ni sklepčna, saj tožeča stranka izpodbija z njene strani izvedeno plačilo denarnega zneska. Pa tudi sicer dejanje pobota praviloma ni izpodbojno, saj nastopi ob začetku stečajnega postopka pobotanje po samem zakonu (prim. 261. člen ZFPPIPP).

10. Prav tako ni utemeljena pritožbeno uveljavljana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), češ da sodišče prve stopnje ni zavzelo nobenega stališča glede opiranja tožeče stranke na določila drugega odstavka 271. člena ZFPPIPP. Ker ni podan objektivni pogoj izpodbojnosti oziroma ker izpodbijanega pravnega dejanja stečajni dolžnik ni izvršil, se sodišču prve stopnje do subjektivnega pogoja izpodbojnosti ni bilo treba opredeljevati.

Glede zavrženja tožbe

11. Pritožnik opozarja na kršitev določbe 319. člena ZPP, ker je v zadevi XI Pg 539/2012 tožbo zoper toženo stranko vložila družba S. d.d. - v stečaju in torej ni šlo za postopek med istima strankama. Navaja, da o zahtevku, ki ga s to tožbo uveljavlja tožeča stranka zoper toženo stranko, še nikoli ni bilo pravnomočno odločeno.

12. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da je bilo o istem pravnem razmerju že pravnomočno odločeno (res iudicata), kar preprečuje ponovno odločanje o istem zahtevku (drugi odstavek 319. člena ZPP). Tožeča stranka sicer v pravdi XI Pg 539/2012 res ni bila stranka postopka, vendar pravilo, da učinkuje sodba le za pravdne stranke (inter partes), ni absolutno. V konkretnem primeru gre namreč za razširjene subjektivne meje pravnomočnosti, ko pravnomočna sodba glede izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika učinkuje proti vsem upnikom (extra partes)(2). Glede na ureditev v 276. členu ZFPPIPP so stečajni upravitelj in vsi upniki potencialni enotni sosporniki. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, je bil predmet postopka XI Pg 539/2012 izpodbijanje istih pravnih dejanj, ki so tudi predmet te tožbe, in uveljavitev povračilnega zahtevka v korist stečajne mase tožeče stranke. Zato pritožbene navedbe niso utemeljene. Prav tako pa zgolj dejstvo, da je bila obravnavana tožba vložena pred tožbo XI Pg 539/2012, na pravilnost presoje sodišča prve stopnje o pravnomočni odločitvi glede dela tožbenega zahtevka ne more vplivati.

13. Glede na navedeno je pritožba tožeče stranke neutemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe in sklepa ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v celoti potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP in 2. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških

14. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

(1) Prim. sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 326/2012 z dne 20. 6. 2012. (2) Prim. Galič v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV založba, Ljubljana 2009, str. 175, in Đorđević: Pravila, ki jih je glede izpodbijanja pravih dejanj stečajnega dolžnika izoblikovala sodna praksa, Podjetje in delo, Gospodarski vestnik d.d., Ljubljana 2002, številka 1, stran 146.